Ministri so se strinjali, da so ilegalne migracije pereč problem, ki zahteva mednarodno sodelovanje. Ob tem so predlagali, da bi temu vprašanju še več pozornosti namenili tudi na ravni Evropske unije in v okviru Pakta stabilnosti. Za še učinkovitejši boj zoper ilegalne migracije je potrebno sprejeti vrsto ukrepov na nacionalni, medvladni in evropski ravni. Ministri so ob tem izpostavili pomen izmenjave operativnih informacij ter še tesnejšega sodelovanja policij. Prav tako so ugotovili, da obstaja velika potreba po mednarodni podpori za učinkovito uveljavljanje viznega, migracijskega, azilnega in mejnega sistema. Prav tako so ministri pozdravili prve korake pri sodelovanju med Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško v okviru Pakta stabilnosti.
Ministri so se prav tako strinjali, da spopadanje z ilegalnimi migracijami ne more biti stvar le ene države, temveč bi morala temu problemu posvetiti pozornost celotna mednarodna skupnost. Kot je dejal minister Bohinc, mora biti odgovornost za varovanje prihodnje t.i. južne evropske meje na vseh državah članicah unije, kar pomeni tudi porazdelitev finančnega bremena. Avstrijski minister je pri tem zagotovil, da bo EU države kandidatke podprla s finančno pomočjo pri graditvi varnostnega sistema.
Na blejskem srečanju sta notranja ministra Slovenije in Avstrije dala novo spodbudo vzpostavitvi t.i. varnostnega partnerstva. Pobudo za sklenitev sporazuma o varnostnem partnerstvu, ki prinaša številne konkretne oblike sodelovanja policij in varnostnih služb, je ponudila avstrijska stran. Gre sicer za podoben sporazum, kot ga ima slovenska severna soseda sklenjenega že s Švico in članicami EU, Avstrijci pa ga nameravajo zdaj skleniti z vsemi bodočimi članicami. Ta sporazum naj bi vključeval tudi skupne mešane policijske patrulje, ki bi nadzirale skupno mejo med državama v smislu bodoče notranje meje EU.
V trilateralnih pogovorih, ki so sledili, pa so se trije ministri pogovarjali tudi o izdelavi skupnega akcijskega načrta, ki se nanaša na skupno sodelovanje Slovenije, Avstrije in Hrvaške pri zatiranju nedovoljene trgovine z mamili. S tem namenom bo Avstrija ob kuncu meseca pripravila posebno konferenco, na kateri bi strokovnjaki iz vseh treh držav osrednjo pozornost namenili prav vprašanju t.i. balkanske poti mamil, ki se je po koncu vojne v tej regiji znova "unesla".
V zvezi z nezakonitimi prehodi državne meje sta Slovenija in Hrvaška uspeli vzpostaviti nadzor in jih omejiti, vendar pa to še ne pomeni konec težav, saj je pričakovati nove pritiske. Zlasti Hrvaška bo imela zaradi neurejenih razmer v BiH in Jugoslaviji še večje težave z ilegalci kot Slovenija. Zato sta se državi zaradi učinkovitejšega nadzora mejnih območij odločili oblikovati mešane policijske patrulje.
Ministra Bohinc in Strasser sta se pogovarjala tudi o azilni problematiki in skupnem boju zoper ilegalne migracije. V nadaljevanju pa sta izmenjala še stališča glede vsebine deklaracije o prihodnjem skupnem sodelovanju, ki naj bi jo Slovenija, Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska podpisale na večdržavnem srečanju julija letos v Salzburgu. Sicer bo oktobra Slovenija pripravila regionalno ministrsko konferenco o boju proti ilegalnim migracijam, na kateri bodo poleg gostiteljice sodelovale še Avstrija, Hrvaška, Madžarska in Italija.
