Za Ukrajinci je zelo turbolenten konec tedna. Parlament je odvzel oblast Viktorju Janukoviču in jo prenesel na predsednika parlamenta Oleksandra Turčinova. Janukovičeva nasprotnica Julija Timošenko je po dveh letih in pol zapustila zapor in napovedala, da se bo potegovala za predsedniški stolček na majskih volitvah, prav tako je sprejela povabilo nemške kanclerke Angele Merkel, da zaradi številnih zdravstvenih težav odide na zdravljenje v Nemčijo. Ukrajinski parlament je tudi sprejel odstop prvega moža ukrajinske centralne banke Ihorja Sorkina in na njegovo mesto začasno imenovala Stepana Kubiva.
Odstavitev Janukoviča je parlament izglasoval po mesecih protestov, ki jih je sprožila Janukovičeva zavrnitev podpisa sporazuma o krepitvi vezi z EU. Protesti so se v zadnjem tednu sprevrgli v nasilje, ki je po uradnih podatkih terjalo okoli 80 smrtnih žrtev, po navedbah opozicije pa je bilo smrtnih žrtev več kot 100. Po nekaterih podatkih je bilo v protestih ranjenih več kot 1000 oseb. Na kijevskem Trgu neodvisnosti so bili po navedbah aktivistov številni demonstranti ubiti z očitno zelo natančnimi streli v predel glave in prsnega koša.
Najprej je potrebno pomagati ranjenim in družinam ubitih
Govorili smo z Ukrajinko Julijo Myturych Kocbek, magistro socialnega dela, ki je poročena s Slovencem in živi pri nas. Opozorila je, da Ukrajina potrebuje pomoč za zdravljenje ranjenih, saj so njihove travme podobne travmam ljudem, ki so bili na vojnih bojiščih. V tem trenutku je pomembno, da država priskoči na pomoč sorodnikom žrtev in bolnišnicam, ki potrebujejo zdravila in kirurške pripomočke, hkrati pa tudi oblačila, odeje ter sredstva za osebno higieno. "Države kot so Poljska, Češka, Norveška in Izrael so že prevzele pobudo in so pripravljene prevzeti v svoje medicinske centre ranjene osebe ter jim zagotoviti prevoz, nastanitev, hrano, osebno higieno, kot tudi psihološko podporo. Tudi Slovenija bi lahko ponudila podobno pomoč," je prepričana naša sogovornica.
Glede odstavljenega predsednika Janukoviča je dejala, da protestniki še danes vztrajajo na trgu zato, ker zahtevajo, da se mu sodi v Haagu. "Dejanja, ki so se zgodila na trgu, so bila v bistvu zločini proti narodu. Gre za kršitve vseh človekovih pravic in zahtevajo, da za svoja dejanja tudi odgovarja," pojasnjuje sogovornica.
Janukovič na begu, policija izdala nalog za aretacijo
Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, o katerem od njegovega pobega iz Kijeva ni ne duha ne sluha, naj bi se po današnjem poročanju ukrajinskih medijev nahajal v ruski pomorski bazi v Sevastopolu na ukrajinskem polotoku Krim. V bazi naj bi za Janukoviča že bila pripravljena ladja ruske črnomorske flote, ki naj bi odplula proti Rusiji.
Ukrajinski začasni notranji minister Arsen Avakov je danes povedal, da se je Janukovič po sobotni odločitvi parlamenta, da ga odstavi, odpravil proti vojaškemu letališču Belbek na Krimu, a si je premislil, ko je izvedel, da ga tam čakajo na novo imenovani šefi policije in obveščevalnih služb.
Avakov je danes sporočil, da so izdali nalog za aretacijo Janukoviča v okviru preiskave "množičnega umora" protestnikov v krvavem minulem tednu v Kijevu. V nedeljo naj bi nazadnje Janukoviča videli v Balaklavi na Krimskem polotoku ob Črnem morju, od tam pa se je skupaj s pomočnikom z avtomobilom odpeljal v neznano smer. Preden je zapustil Balaklavo, je svoje varnostnike razrešil dolžnosti, je še povedal Avakov.
Turčinov: Ukrajina se mora vrniti v evropsko družino
Nedelja je v ukrajinski prestolnici Kijev minila precej mirno. Mnogi so se zbrali na osrednjem trgu, da bi počastili spomin na vse, ki so v zadnjem tednu dni umrli v nasilnih demonstracijah. V ozračju in razpoloženju ljudi je čutiti negotovost. Mnogi se sprašujejo, kdo bo prevzel vodenje politično tako zelo razdeljenega naroda in kakšne poteze bo potegnila Rusija.
Novi začasni predsednik Ukrajine Oleksandr Turčinov je v nagovoru v nedeljo zvečer sicer zatrdil, da se bo država sedaj osredotočila na tesnejšo integracijo z Evropsko unijo. Kot je dejal, je odprt za dialog z Rusijo, dokler bo Moskva spoštovala odločitev Ukrajincev za tesnejše povezovanje z Unijo. Ukrajina se mora vrniti "v družino evropskih držav", je poudaril Turčinov.
"Pripravljeni smo na dialog z Rusijo (...) na novi, pošteni, enakopravni in sosedski osnovi, ki priznava evropsko izbiro Ukrajine, za katero upam, da bo potrjena na (predsedniških) volitvah" 25. maja, je v televizijskem nagovoru poudaril Turčinov, ki so ga poslanci na položaj začasnega predsednika Ukrajine imenovali v soboto po odstavitvi Viktorja Janukoviča.
Obljubil je oblikovanje "vlade nacionalnega zaupanja", ta naj bi bila sestavljena do torka, kot prvo nalogo te vlade pa izpostavil "obnovo nadzora ter javnega reda in miru" v državi. Kot je obljubil po poročanju tujih tiskovnih agencij, bodo z ulic umaknili vse pripadnike posebnih enot in vojake, zagotovili mir ter obenem preprečili nove žrtve in nasilje.
Kdo je Oleksandr Turčinov?
49-letni Turčinov velja za desno roko nekdanje premierke Julije Timošenko, za začasnega predsednika pa naj bi bil izbran ravno zaradi svojih sicer skromnih političnih ambicij in globoke zvestobe Timošenkovi.
Politik in pastor kijevske baptisične cerkve Turčinov je bil najprej imenovan za predsednika ukrajinske verhovne rade, nato pa so poslanci v soboto odločili, da nanj začasno prenesejo vsa predsedniška pooblastila. Turčinov naj bi bil odlična kompromisna izbira za mesto začasnega predsednika. Vedno je bil mož številka dve, tudi v lastni stranki.
Med letoma 2007 in 2010 je Turčinov služil kot namestnik premierke Timošenkove, trenutno pa je namestnik predsednika njene stranke Domovina. V času, ko je Timošenkova prestajala zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, je on skrbel za strankarske zadeve.
Rusija obsodila prevzem oblasti
Rusko zunanje ministrstvo je medtem "zaradi zaostritve situacije" v nedeljo na posvetovanja v Moskvo poklicalo ruskega veleposlanika v Ukrajini Mihaila Zurabova. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je poleg tega po navedbah Moskve ameriškemu državnemu sekretarju Johnu Kerryju v pogovoru sporočil, da Rusija najostreje obsoja "prevzem oblasti" s strani ukrajinske opozicije.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je danes pod vprašaj postavil legitimnost novega vodstva Ukrajine. Poleg tega je zatrdil, da so zahodne države, ki podpirajo nove voditelje, v zmoti. Obenem Rusija že grozi z zvišanjem carinskih dajatev na ukrajinsko blago, če bo Ukrajina podpisala partnerski dogovor z Evropsko unijo.
Medvedjev je dejal, da je umik ruskega veleposlanika v Kijevu posledica negotovih razmer v Ukrajini, groženj ruskim interesom in ogroženosti življenj ruskih državljanov v Ukrajini. "Če ljudje, ki v črnih maskah in kalašnikovkami pohajkujejo po Kijevu, mislijo, da so vlada, bo sodelovanje s takšnim kabinetom zelo težko," je za rusko tiskovno agencijo Intefax še povedal Medvedjev. Moskva sicer odstavitev Janukoviča razume kot državni udar, poleg tega pa opozarja pred prevzemom oblasti s strani desničarskih skrajnežev.
Medtem Nemčija in Španija Rusijo pozivata, naj sodeluje z EU pri reševanju konflikta v Ukrajini. "EU in Rusija morata sedaj prenehati razmišljati o tem, ali se bo Ukrajina obrnila bolj proti Zahodu ali Vzhodu," je danes povedal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki se mudi na srečanju s španskim kolegom Josejem Manuelom Garcia-Margallom v Madridu. Steinmeier vztraja, da bi morala EU skupaj z Rusijo preprečiti gospodarski zlom Ukrajine. Španski zunanji minister pa je opozoril, da bi bilo tekmovanje z Rusijo za EU napačna odločitev.
ZDA so menjavo oblasti podprle
ZDA so po drugi strani ocenile, da so bila dejanja ukrajinskega parlamenta v minulih dneh legitimna, Rusijo pa posvarile, da bi bilo vojaško posredovanje v Ukrajini "resna napaka". Kot je v pogovoru za televizijo NBC še poudarila svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Susan Rice, je v interesu Rusije, Evrope in ZDA, da se ohrani ozemeljska celovitost Ukrajine.
Na izjave Riceove so se že odzvali v Moskvi. "Rusija verjame, da bi morala Riceova pozvati ZDA in ne Rusijo, naj stori vse, da se izogne uporabi vojaške sile," poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Ukrajina bo potrebovala dobrih 25 milijard evrov pomoči
Novi začasni finančni minister Ukrajine Jurij Kolobov pa je danes razkril, da bo država do konca prihodnjega leta verjetno potrebovala kar 25 milijard evrov makroekonomske pomoči. Zahodne donatorke je pozval, naj v dveh tednih skličejo mednarodno konferenco, na kateri bo dogovorjen finančni načrt rešitve Ukrajine. Ukrajina je že lani od Rusije prejela obljubo pomoči v višini 15 milijard dolarjev (dobrih 10 milijard evrov), a je Moskva pomoč po januarskem odstopu ukrajinske vlade zamrznila. Sedaj se obljube o pomoči vrstijo na strani Zahoda.
Riceova je poudarila, da želi Washington sodelovati s partnerji v Evropi, Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Rusi v smeri gospodarske pomoči Ukrajini. O podrobnostih ni želela govoriti, je pa poudarila, da Ukrajina "potrebuje reforme in potrebuje financiranje". Tudi ameriški finančni minister Jack Lew je Kijev pozval, naj se po finančno pomoč na IMF obrne čim prej.
Britanski finančni minister George Osborne, ki se mudi v Singapurju, je danes podobno izpostavil, da bi morale zahodne države Ukrajini nuditi pomoč prek organizacij, kot je IMF. Priznal je, da bi šlo pri tem sicer za posojila, a bi lahko država sredstva vseeno uporabila za "dobre investicije v gospodarstvo".
V Evropski komisiji, kjer so danes potrdili, da priznavajo Turčinova kot legitimnega začasnega predsednika Ukrajine, so danes povedali, da EU ne izključuje nobene možnosti za finančno pomoč Ukrajini ter da preučuje kratko-, srednje- in dolgoročno podporo, a da bodo pogoj za kakršno koli pomoč gospodarske reforme. "Ta pogoj je zelo pomemben," je dejal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. To bo tudi ena od tem pogovorov visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton danes v Kijevu.
Ukrajina v skrbeh tudi zaradi zemeljskega plina
Začasni minister za energetiko Eduard Stavitski je za Reuters danes dejal, da upajo, da bo cena ruskega plina ostala "stabilna". Ukrajina je namreč energetsko močno odvisna od Rusije, po odstavitvi Janukoviča pa je oskrba z zemeljskim plinom pod velikim vprašajem. Decembra lani sta se Ukrajina in Rusija dogovorili, da bo cena zemeljskega plina nižja. Dogovor je bil del pomoči, ki naj bi jo Rusija nudila Ukrajini. Zadnji spor med Rusijo in Ukrajino glede zemeljskega plina je povzročil težave v oskrbi s plinom v Evropi pozimi leta 2009.
Če se bo Moskva odločila za podražitev plina, potem bo to še poslabšalo razmere v Ukrajini, ki je zaradi slabih gospodarskih razmer že ocenila, da bo s strani Mednarodnega denarnega sklada v naslednjih dveh letih potrebovala okoli 25 milijard evrov pomoči.
KOMENTARJI (539)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.