Operativni program gospodarjenja z odpadki, ki je usklajen tudi z državno zakonodajo, je zasnovan za MOL in vseh devet primestnih občin. Tako program vključuje približno 115.000 gospodinjstev oziroma 322.000 prebivalcev, ki letno proizvedejo okrog 99.000 ton komunalnih odpadkov. To pomeni, da za vsakim prebivalcem letno ostane 307 kilogramov komunalnih odpadkov. Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje je že zdaj regionalna deponija, na kateri poleg omenjenih občin odpadke odlagata tudi občini Kamnik in Komenda. Letno tako vse občine skupaj pridelajo 112.500 ton komunalnih odpadkov, če upoštevamo še vse druge vrste odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti, pa se na deponiji Barje letno odloži več kot 275.000 ton vseh odpadkov.
MOL želi vsem gospodinjstvom zagotoviti enako možnost oddaje odpadkov, ki ne sodijo v zabojnik, želijo pa tudi zmanjšati količino odpadkov, ki jo letno "prebavi" deponija Barje, zato bodo letos in prihodnje leto zgradili še dva dodatna zbirna centra, do konca leta 2003 pa še dva. Centri bodo namenjeni prevzemanju ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in tudi kosovnih odpadkov, kjer bodo uporabniki lahko ločeno oddali odpadke, ki zaradi svoje prostornine ali lastnosti ne sodijo v sistem zbiranja na ekoloških otokih, niti v sistem prevzema t.i. ostankov komunalnih odpadkov. Zbirni centri, ki naj bi stali v bližini naselij, da bodo imeli prebivalci lažji dostop do njih, bodo s svojo zunanjo podobo skladni z okoljem, ograjeni in tudi nadzorovani. Namen teh centrov bo preko enakomerne dostopnosti omogočiti uporabnikom oddajo določenih vrst ločenih frakcij, s čimer naj bi preprečevali in zmanjševali nenadzorovano odlaganje odpadkov v naravi (divja odlagališča), saj bo oddaja odpadkov zagotovljena brez dodatnega plačila.
Istočasno naj bi postavili tudi približno 800 ekoloških otokov, ki bodo namenjeni ločenemu zbiranju odpadkov, imeli pa bodo enoten videz in bodo tudi barvno prepoznavni. Ekološke otoke bodo v začetku sestavljale tri posode, postavljene v skupini, v katere bodo lahko prebivalci odlagali papir in karton, steklo ter embalažo iz plastike in pločevinke. Zbiranje v posode, ki bodo namenjene zbiranju pločevink in plastenk, bodo kasneje dopolnjevali z drugimi frakcijami, kot so recimo tetrapaki, plastične vre čke in podobno, če bo zanje obstajala možnost prodaje. S postavitvijo otokov naj bi predvsem zmanjšali količino komunalnih odpadkov, ki bi drugače končali na odlagališču Barje, slovenski industriji pa bi na ta način zagotovili stalen vir sekundarnih surovin. Kasneje naj bi postavili še približno 400 takšnih otokov, s čimer bi vsakemu gospodinjstvu zagotovili možnost ločenega zbiranja odpadkov in s tem znižanje stroš kov prevzema, predelave in obdelave komunalnih odpadkov.
Strategija ravnanja z odpadki v ljubljanski regiji je bila sicer izdelana že leta 1997, vendar so jo na ljubljanskem mestnem svetu zavrnili, sprejeli pa so jo kot izhodiš če oziroma kot delovno verzijo. Dve leti kasneje je ljubljanski mestni svet potrdil strateške usmeritve strategije ravnanja z odpadki, ki so jih pripravili na podlagi omenjenega projekta. Tako so tudi izhodišča za oblikovanje operativnega programa gospodarjenja z odpadki našli v pomanjkljivostih strateških usmeritev, v katerih ni bilo organizacijskih zasnov, možnosti investicijskih vlaganj, pomanjkljiva je bila pravna podlaga, poleg tega pa v njej ni bila predvidena postopnost uvajanja sistema ravnanja z odpadki.
