Datum seveda ni zavezujoč. Članice so soglasne v upanju, da bi bila takrat unija že razširjena, sicer pa je uresničitev želje odvisna od prizadevanj na obeh straneh. Članice morajo unijo pred širitvijo reformirati, kandidatke pa se morajo pripraviti, da bodo ob vstopu v unijo pripravljene prevzemati vse obveznosti članstva in se poleg tega uspešno prebiti čez pristopna pogajanja.
Unija tako tudi po sklepih z vrha v Nici ostaja zavezana le v napovedi, da bo do izteka leta 2002 sama pripravljena na sprejem novih članic. Za izpolnitev obljube bi po lastnih načrtih morala na še potekajočem zasedanju skleniti dogovor o prenovi institucij in nato novo pogodbo ratificirati najkasneje v dveh letih.
Hitro izvedbo širitve bo po prepričanju voditeljev članic omogočila tudi širitvena strategija, v kateri je Evropska komisija začrtala potek pristopnih pogajanj do srede leta 2002. Gre za pogajalski načrt za prihodnjih 18 mesecev, ki pa ni zavezujoč, ampak indikativen in fleksibilen - na pogajanjih bo vsaka kandidatka napredovala v svojem ritmu. Ob zadostni pripravljenosti bodo kandidatke lahko napredovale tudi hitreje, kot predvideva dokument.
Sklepi o širitvi so del danes potrjenega sklepnega dokumenta vrhunskega zasedanja, ki vsebuje zaključke o vseh točkah, razen o osrednji temi vrha, torej o institucionalnih reformah. Teh so se voditelji šele intenzivno lotili. Zaradi precej različnih stališč članic o tem, kaj je treba za gladko delovanje unije po sprejemu novih članic v uniji spremeniti, se obetajo intenzivna usklajevanja, ki bi utegnila trajati do nedelje.