Če bolj zdravo jemo, varčujemo z vodo

Ljudje bi bili bolj zdravi, hrano pa bi lahko proizvedli z manjšo porabo za človeka najbolj dragocenega naravnega vira - vode, izpostavlja raziskava, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, objavljena pa je v publikaciji Nature Sustainability.

"Glavno sporočilo raziskave je, da če preidete na zdravo prehrano, z mesom ali brez, v skladu z lastnimi preferencami, to ni dobro le za vaše zdravje, temveč tudi za okolje, v smislu, da lahko s tem občutno zmanjšate svoj vodni odtis," je komentiral doktor Davy Vanham z raziskovalnega centra Evropske komisije Ispra v Italiji.

Kot ob tem opozarja britanski BBC, je virov sladke vode že zdaj premalo, težave pa se bodo spričo naraščanja prebivalstva, spreminjanja življenjskega sloga in podnebnih sprememb le še poslabšale.

Javne kampanje o varčevanju z vodo z na primer krajšim tuširanjem ali zapiranjem pipe med ščetkanjem zob so znane že dolga leta, zavest o količini vode, ki se porabi pri proizvodnji hrane, pa je na drugi strani nižja.

Vzreja živine terja veliko porabo vode. Velike količine tega naravnega bogastva se porabijo tudi pri proizvodnji olj, sladkorjev in maščobe. Gojenje sadja in zelenjave pa je na drugi strani bolj "vodno učinkovito".

Kot je pokazala raziskava, vodni odtis od porabe hrane - domače ali uvožene - na posameznika v Veliki Britaniji znaša 2757 litrov, v Nemčiji 2929 litrov, v Franciji pa 3861 litrov.

Rezultati raziskave so si bili v vseh treh omenjenih državah podobni, kar je potrdilo ugotovitve, da Evropejci pojedo veliko rdečega mesa, sladkorja in maščobe, ne pa dovolj sadja in zelenjave, je komentiral Vanham.

Prehod na zdravo prehrano, ki vključuje meso, pomeni zmanjšanje porabe od 11 do 35 odstotkov. Zdrava prehrana, ki vključuje ribe (ne pa mesa) porabo vode zmanjša za med 33 in 35 odstotkov, zdrava vegetarijanska dieta pa za med 35 in 55 odstotkov, je še izpostavila raziskava.

V okviru raziskave so analizirali s prehrano povezano porabo vode pri obstoječih in priporočenih načinih prehranjevanja (zdrava prehrana z mesom, zdrava prehrana z ribami in zdrava vegetarijanska prehrana) na ravni posameznih lokalnih skupnost, kar pomeni, da je bila to doslej najbolj podrobna študija take vrste.

Njeni avtorji so priznali, da opogumljanje ljudi k spremembi načina prehranjevanja ni enostavno in da terja nemalo ukrepov, od obdavčenja nezdrave hrane do boljšega označevanja prehranskih izdelkov.