Do leta 2050 bo v morju več plastike kot rib

Odpadna plastika ima dolgotrajne in uničujoče posledice za naš planet, a kljub temu se njena proizvodnja povečuje. Še posebej problematična je onesnaženost svetovnih oceanov, posledice katere so javno vidne. Le nekaj dni nazaj je svetovno javnost pretresla novica o poginulem kitu na jugu Tajske – v državi, ki velja za eno največjih porabnic plastičnih vrečk na svetu. Avtopsija kita je razkrila, da je imel v svojem želodcu kar 80 plastičnih vrečk.

Že dlje časa se vrstijo pozivi k preudarni uporabi plastičnih izdelkov, še posebej tistih za enkratno uporabo, ter ukrepom, ki bi preprečili tolikšno onesnaževanje našega okolja. Največji problem predstavljajo cigaretni filtri, plastenke, plastične vrečke, krožniki, jedilni pribor, slamica in celo paličice za čiščenje ušes.

Kmalu bo v svetovnih oceanih več plastike kot rib

Med največje težave spada onesnaženost oceanov. Tudi letošnji svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, bo tako namenjen onesnaževanju s plastičnimi odpadki in zaščiti okolja. Plastika za enkratno uporabo namreč predstavlja kar polovico vseh odpadkov v morjih. In raziskave kažejo, da bo do leta 2050 v svetovnih morjih več plastike kot rib. Razgradnja plastike v oceanih lahko traja tudi do 1000 let, opozarjajo strokovnjaki.

Po podatkih Združenih narodov je vsako minuto prodanih kar milijon plastenk, vsako leto pa zavržemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk. Samo v Evropi nastane okoli 26 milijonov plastičnih odpadkov letno, ti pa se pogosto znajdejo v naravi. 

Z namenom ozaveščanja javnosti o onesnaženosti morij se je danes na neverjetno pot odpravil francoski plavalec Ben Lecomte. Kot prvi na svetu želi preplavati Tihi ocean.

Slovenija ni izjema

Odpadna plastika predstavlja velik izziv tudi v Sloveniji. V letu 2016 je v Sloveniji nastalo kar 5,5 milijona ton plastičnih odpadkov, zgolj tretjina je bila recikliranih. V lanskem letu so tako na ministrstvu za okolje pripravili načrt za upravljanje z morskim okoljem. Plastični odpadki namreč dušijo tudi slovensko obalo in morje – kar 90 odstotkov odpadkov v slovenskem morju predstavljajo plastični odpadki. Prav tako v lanskem letu je ministrstvo v sodelovanju z upravo za pomorstvo in drugimi organi začelo izvajati projekt Varuj morje, bodi zvezda, z namenom ohranitve slovenskega morja za naslednje generacije.

In ne samo Slovenija, tudi Evropa išče ukrepe za rešitev našega okolja, ki se duši pod tonami plastike. Pred tednom dni je Evropska unija tako predstavila nova pravila za zmanjševanje količine plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. V skladu z novimi pravili naj bi prepovedali 10 plastičnih izdelkov, med njimi plastične krožnike, pribor, slamice, ki predstavljajo kar 70 odstotkov vseh plastičnih odpadkov v evropskih vodah. Po besedah Fransa Timmermansa, prvega podpredsednika Evropske komisije, odgovornega za trajnostni razvoj, bi se z novimi pravili do leta 2030 lahko izognili okoljskim stroškom v višini kar 22 milijard evrov.