Drevesa lahko shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj in prihranijo do 50 odstotkov energije za ogrevanje

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod geslom Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, marsikje segajo globoko v urbana območja in so pomemben vezni člen zelene infrastrukture. Slovenski gozdovi, ki so v zadnjih letih zaradi ujm utrpeli večjo škodo, so sicer sredi množične sanacije.

Medtem ko za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, se z naslovom najvišjega v Sloveniji ponaša Sgermova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra. Za primerjavo: Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov.

Sgermova smreka se nahaja v Zgornji Orlici na Pohorju in je tudi najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Ta veličastna smreka (picea abies), katere premer v prsni višini je 113 centimetrov, je del naravne dediščine. Njena starost je ocenjena na 300 let, piše na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najdebelejše drevo v državi je medtem Najevska lipa. Raste v osrčju smrekovih gozdov ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu, južno od Črne na Koroškem. Obseg debla lipe, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec, je 13,5 metra, premer je 3,5 metra. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov. Danes enotno deblo naj bi zraslo iz sedmih debel, a se tega zdaj ne da potrditi, saj je drevo danes votlo.

Za najstarejše slovenske drevo pa velja macesen v dolini Male Pišnice v Zgornjesavski dolini. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, a mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost naj bi bila med 800 in 1000 leti.

Drevesa oz. gozdovi so sicer bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Med drugim zagotavljajo zatočišča vrsti žuželk in živali, prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in CO2 v okolju, varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke, zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem, so navedli na ministrstvu.

Drevesa pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje

Na Zavodu za gozdove Slovenije so ob tej priložnosti izpostavili nekaj pozitivnim učinkov mestnih in primestnih gozdov ter mestnega drevja. Drevesa izboljšujejo lokalno mikroklimo in nam lahko pomagajo prihraniti med 20 in 50 odstotkov energije za ogrevanje, strateško umeščanje dreves v urbani prostor pa lahko shladi mestni zrak tudi do osem stopinj Celzija in posledično zmanjša potrebo po uporabi klimatskih naprav za do 30 odstotkov.

Drevesa tudi delujejo kot 'zračni filter', ki odstranjuje škodljiva onesnažila in delce iz zraka, zmanjšujejo onesnaženje s hrupom in ščitijo naše domove pred bližnjimi cestami in industrijskimi območji.

Delež površine gozdov v Sloveniji je nadpovprečno visok za evropske razmere in znaša 58,3 odstotka. V urbanih območjih po državi je ta delež precej manjši, od 10 do 30 odstotkov. "Ekološke in socialne funkcije gozdov so tako v urbanih območjih še posebej pomembne, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest pa lahko negativno vpliva na kakovost bivanja," so še navedli na zavodu.

Gozd in druga gozdna zemljišča v EU sicer pokrivajo okoli 182 milijonov hektarjev ozemlja osemindvajseterice, kar je približno 43 odstotkov njene kopne površine. V sedmih državah članicah je gozd v letu 2015 pokrival več kot 50 odstotkov površin, poleg Slovenije še na Švedskem, Finskem, v Estoniji, Latviji, Španiji in na Portugalskem, so pojasnili na statističnem uradu.

V slovenski prestolnici je po statističnih podatkih okoli 65.000 dreves, več kot 180 vrst dreves, od tega je 52.000 listavcev, visokih od pet do 20 metrov, na prometnih površinah je zasajenih 22.000 dreves. Na prebivalca je v Ljubljani 542 kvadratnih metrov zelenih površin. Vrednost mestnega drevesa v Ljubljani je ocenjena na 2300 evrov.

Za Ljubljano je značilnih nekaj zanimivih presežnikov, med drugim naj bi bilo drevo z največjim obsegom v mestu javorolistna platana pred Cankarjevim domom, ki meri 638 centimetrov.

Gozdovi v Sloveniji segajo globoko v urbana območja npr. v Ljubljani in Celju. S tem so pomemben vezni člen zelene infrastrukture, kamor sodijo omrežje Natura 2000, zavarovana območja, rečni in obrečni ekosistemi, gozdovi, mestni parki in drugi deli zelenega sistema mest, so ob tej priložnosti zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ekološke in socialne funkcije gozdov so v urbanih območjih še posebej pomembne, zmanjševanje gozdne površine v širšem zaledju mest pa lahko negativno vpliva na kakovost bivanja. "Skrbno varovanje zelenega naravnega bogastva Slovenije, tako v urbanih območjih kot širše na celotnem območju države, je izredno pomembno," so poudarili na zavodu za gozdove, ki osrednjo prireditev ob mednarodnem dnevu gozdov pripravljajo danes v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.

Gozdovi so sicer bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Zagotavljajo namreč več kot 50 odstotkov zatočišč kopenskim vrstam žuželk in živali. Prav tako prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in ogljikovega dioksida v okolju, varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke, zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem ter lahko ohladijo zrak v mestnih predelih za dve do osem stopinj Celzija, so navedli na ministrstvu.

"Drevesa so pomembna tudi za človeško družbo. Več kot 1,7 milijarde ljudi, vključno z ljudmi iz več kot 2000 posameznih domorodnih skupnosti, je za svoje preživetje odvisnih od gozda. Poleg tega drevesa prek lesa svetu zagotavljajo več energije kot sončna, vodna ali vetrna energija. Zaradi tega je življenjsko pomemben vir preživetja za ljudi v državah v razvoju," so poudarili.

Z naravovarstvenega in okoljskega vidika so gozdovi Slovenije pomembni zlasti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, blaženje podnebnih sprememb in zagotavljanje kakovostne pitne vode. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so posebej pomembni gozdni rezervati, vključno z rezervatoma Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki sta od leta 2017 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

"Gre za območja, ki so prepuščena naravnemu razvoju in tako nudijo pomemben življenjski prostor nekaterim zelo specializiranim živalskim in rastlinskim vrstam. V Evropi je območij, ki so prepuščena naravnemu razvoju vse od zadnje poledenitve, malo in so zato še bolj pomembna tako s pričevalnega kot tudi z raziskovalno-izobraževalnega vidika," so še poudarili na ministrstvu.

Vremenske razmere še naprej otežujejo sanacijo gozdov

Slovenski gozdovi so zadnja leta sicer pod pritiskom. Sanacijo gozdov po decembrskem vetrolomu še vedno otežujeta sneg in razmočenost terena. Za sanacijo v iglastih gozdovih je sicer na voljo zelo malo časa, do sredine maja, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki.

Kot so opozorili na zavodu za gozdove, podlubniki lahko znova povzročijo obsežne poškodbe gozdov. Podlubniki so sicer od leta 2015 do danes poškodovali 6,5 milijona kubičnih metrov drevja. Do razmaha podlubnikov v naših gozdovih je prišlo po žledolomu v februarju 2014, ki je poškodoval več kot devet milijonov kubičnih metrov drevja.

Vetrolom decembra lani je poškodoval 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, večinoma, 90 odstotkov, iglavcev. Po površini prizadetih gozdov močno izstopa kočevsko območje, kjer je poškodovanih 69 odstotkov gozdnih površin. Močno poškodovani so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem.

"Glavna prioriteta pri sanaciji je posek in spravilo poškodovanih iglavcev, saj se bodo spomladi z nastopom višjih temperatur začeli razvijati podlubniki, ki lahko ponovno povzročijo obsežne poškodbe gozdov," so poudarili.

Zavod je sicer lastnikom gozdov za izvedbo sanitarnega poseka izdal skoraj 10.000 odločb za posek v vetrolomu poškodovanih dreves. Od celotne poškodovane količine drevja je bilo po zadnjih podatkih zavoda do sredine marca posekanih za 360.000 kubičnih metrov drevja, kar predstavlja 16 odstotkov lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu.

Za sanacijo stanja v poškodovanih iglastih gozdovih je na voljo zelo malo časa, do sredine maja, potek sanacije pa močno ovirajo vremenske razmere. Dela v gozdu so bila v preteklem mesecu in pol onemogočena zaradi snega in razmočenosti terena, razmere pa se tudi v drugi polovici marca ne izboljšujejo.

Zavod za gozdove Slovenije je nedavno sprejel načrt sanacije gozdov do leta 2023, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja po vetrolomu in obnovo poškodovanih gozdov.

Zaradi decembrskega vetroloma bo treba dodatno obnoviti 5450 hektarjev gozda, večinoma z naravno obnovo, slabih 10 odstotkov ali 432 hektarjev pa tudi s saditvijo sadik, za kar bo treba v prihodnjih letih zagotoviti približno en milijon sadik gozdnega drevja.