'Države so dobile premalo domače naloge'

Tudi na tokratnem podnebnem vrhu so prevladali kratkoročni interesi držav nad znanostjo, so po zaključku podnebne konference COP24 v Katovicah ocenili v nevladni organizaciji Umanotera. V času, ko celotnim skupnostim in ekosistemom grozi izumrtje, ni dovolj samo prepoznavanje nujnosti ukrepov, ampak so potrebni konkretni odgovori, so kritični.

"Leto podnebnih katastrof in alarmantno opozorilo svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več," v Umanoteri komentirajo izid podnebnih pogajanj na Poljskem. Po njihovi oceni je neodgovorno od svetovnih voditeljev, da ni prišlo do dogovora o potrebnem povišanju podnebnih ciljev, da bi dosegli potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

"Slab priokus puščajo prepirljivost okrog tehnikalij in prizadevanja nekaterih držav, da bi razvodenela pomembnost poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 stopinje," so dodali.

A kljub "veliko peska v kolesju" kot dobro novico izpostavljajo, da se je podnebni vrh zaključil s sprejetjem knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma in da se mednarodno sodelovanje nadaljuje, kar v luči razraščanja nacionalizma in izrecnega blokiranja prizadevanj za omejitev nevarnih podnebnih sprememb s strani pomembnih držav, kot so ZDA, Rusija, Brazilija in celo gostiteljica Poljska, ni bilo samoumevno.

Kot stvar, ki je morda najbolj zaznamovala letošnji COP, je bila po oceni Umanotere prisotnost mladih podnebnih aktivistov, ki so "postavili ogledalo okornemu, zastarelemu in z interesi fosilnega kapitala zavrtemu procesu podnebnih pogajanj". Podnebne spremembe mladi prepoznavajo kot krizo, ki bo resnično in usodno zaznamovala njihova življenja, in zahtevajo njeno takojšnje naslavljanje, so izpostavili.

Za to so že danes na voljo vsa potrebna znanja, tehnologije in sredstva, manjka samo politična volja. "Sporočila mladih politikom in gospodarstvu so bila ostra in jedrnata: časi političnih floskul o zeleni rasti so mimo – zdaj štejejo samo dejanja, fosilna goriva morajo ostati v tleh," so še zapisali.

Plut: Slovenija z dvema toplogrednima mlinskima kamnoma

Globalna podnebna konferenca, ki se je v soboto zaključila v poljskih Katovicah, ni dosegla osnovnega namena, pa ocenjuje geograf in ekolog Dušan Plut. Države so dobile premalo domače naloge, je dejal. Izpostavil je tudi dva toplogredna mlinska kamna Slovenije – to sta promet in energetika s Termoelektrarno Šoštanj (Teš) na čelu.

"Po mojem mnenju katoviška konferenca ni dosegla osnovnega namena," je povedal Plut. Pogajalcem tako ni uspelo postaviti zelo jasnih pogojev oziroma načinov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za vse podpisnice pariškega sporazuma.

"Ob tem tudi ni prišlo do dogovora med državami glede finančnih spodbud, torej do tega, da bi se v večji meri realiziral podnebni sklad, ki bi gospodarsko manj razvitim in revnejšim državam omogočil, da stopijo na pot zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ali te izpuste vsaj stabilizirajo," je spomnil. "S tega vidika nisem zadovoljen," je o izplenu podnebne konference COP24 povedal Plut.

Kot "zelo zaskrbljujoče" pa je ocenil tudi dejstvo, da države do leta 2021 ne bodo storile praktično nič konkretnega na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, saj so dobile zgolj domačo nalogo pripraviti svoje strategije. Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o omejevanju dviga globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja namreč navaja, da bi morale države nemudoma začeti zmanjševati emisije toplogrednih plinov, ne pa da šele pripravljajo strategije. "To seveda velja tudi za Slovenijo," je dejal.

Pluta veseli dejstvo, da se Slovenija uvršča med države, ki želijo koreniteje zmanjšati emisije. Vendar je praksa v Sloveniji bistveno drugačna od besed, je opozoril. "Imamo dva toplogredna mlinska kamna. Eden je promet, kjer emisije toplogrednih plinov naraščajo, na tem področju nismo storili še ničesar," je dejal.

Drugi pa je energetski toplogredni kamen, ki ga predstavlja Teš. Obratovanje šestega bloka termoelektrarne je predvideno do leta 2054. "Zgolj predvidene emisije ogljikovega dioksida iz Teša so tako visoke, kot naj bi bile celotne emisije Slovenije sredi 21. stoletja," je opozoril sogovornik.

Brez odločitve, da predčasno zaustavimo Teš – seveda upoštevajoč, da mora država poskrbeti za ekonomsko in zaposlitveno vrzel, ki bo s tem nastala v Šaleški dolini – do leta 2030 ali najkasneje leta 2035, Slovenija torej ne bo mogla doseči ambicioznejših ciljev, kot je 40- ali 50-odstotno znižanje izpustov.

Leben v zaključkih podnebne konference pogreša poročilo IPCC

Tudi minister za okolje in prostor Jure Leben je nezadovoljen z izkupičkom podnebnih pogajanj v poljskih Katovicah. V prvi vrsti zato, ker zaključki COP24 ne omenjajo poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki poziva k ambicioznejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov od sedanjih načrtov, je povedal v izjavi za medije.

Leben je ministrskim kolegom v Katovicah izrazil željo Slovenije po ambicioznejših sklepih, izpostavil pa je tudi, da mora vsaka država najprej pomesti pred svojim pragom. Slovenija bo v naslednjem letu podvojila svoj finančni vložek v podnebni sklad, imela pa bo tudi 148 milijonov evrov vreden podnebni program z različnimi projekti. "Tu ne gre za obremenjevanje proračuna, ta denar pride iz trgovanja z emisijskimi kuponi," je v izjavi v DZ povedal Leben.

Slovenija bo svojo domačo nalogo opravila tudi s pripravo dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. "Moramo biti zgled in narediti vsaj svoj del, če se že na mednarodnem terenu države med sabo ne morejo dogovoriti," je prepričan okoljski minister.

V omenjeni dolgoročni strategiji bo morala država nasloviti tudi izpuste iz enega podnebno najbolj obremenjujočih projektov za Slovenijo, Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Te emisije bodo zajete tako v podnebni strategiji kot energetskem konceptu, je dejal Leben. "Predlagal bom drzno politiko, to pomeni zmanjševanje emisij. Kaj bo s tako investicijo, pa se bo morala odločiti vlada," je izpostavil.

Spomnil je tudi na dvostransko srečanje z nizozemskim kolegom, ki ga je imel v Katovicah. "Pri njih se je vlada odločila, da se termoelektrarne zaprejo, tudi nove investicije," je pojasnil.

Glede pridobivanja plina v Petišovcih je minister spomnil, da potekajo postopki pred Agencijo RS za okolje in prostor. Gre za neodvisne postopke, v katere se ne namerava vmešavati, ampak moramo počakati na njihove izide, je rekel.

Glede še ene slovenske podnebne cokle, prometa, pa je med drugim spomnil, da v podnebnem programu država denimo ne bo več subvencionirala avtobusov na plin, ampak samo električne oziroma takšne, ki jih poganjajo vodik in gorivne celice.

Pogajalci skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Ta vsebuje nekatere ključne točke glede poročanja o doseganju podnebnih ciljev. Odločanje o glavni točki glede finančnega mehanizma pa je bilo preneseno na naslednjo konferenco.

Obenem je bilo precej razočaranja, ker končni dokument zaradi nasprotovanja štirih držav – ZDA, Rusije, Kuvajta in Savdske Arabije – ne izpostavlja oziroma ne priznava ugotovitev poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC). To poročilo opozarja na kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

Pariški sporazum iz leta 2015 države zavezuje k omejitvi dviga globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija, poziva pa k prizadevanjem za omejitev pri 1,5 stopinje. Poročilo IPCC pa je pokazalo, da bi bile posledice dviga temperature za dve stopinji bistveno hujše, tako kar se tiče izumiranja živalskih vrst in ekstremnih vremenskih pojavov, kot tudi vpliva na zdravje ljudi in na dvig morske gladine. Obenem je izpostavilo, da je 1,5 stopinje mogoče doseči le z radikalnimi ukrepi.