Čas za Zemljo

Korale potrebujejo najmanj devet let za okrevanje

Canberra, 21. 02. 2019 08.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
M.S. / STA
Komentarji
4

Korale potrebujejo devet do dvanajst let za okrevanje v primeru velikih okoljskih motenj, kot so neurja ali množični primeri beljenja koral, kažejo ugotovitve raziskovalcev avstralske Univerze Southern Cross. Avtor študije je ob tem poudaril, da je zaradi neposrednega človeškega vpliva po svetu vse manj koralnih grebenov.

Študijo so izvedli na otočju Palau v zahodnem Tihem morju, ki leži med Avstralijo in Japonsko. Tamkajšnjih koralnih grebenov kar 14 let niso prizadele pomembnejše motnje, tako da so raziskovalci lahko opazovali okrevanje koral.

Glavni avtor študije Marine Gouezo je ob tem poudaril, da je zaradi neposrednega človeškega vpliva po svetu vse manj koralnih grebenov. Omenjeni koralni greben pa je imel srečo, da tako dolgo ni bilo deležen večjih motenj.

V zadnjih letih koralni grebeni po svetu trpijo zaradi beljenja koral, ki je posledica povečanja temperature morja, onesnaženja in tudi kisanja oceanov.
V zadnjih letih koralni grebeni po svetu trpijo zaradi beljenja koral, ki je posledica povečanja temperature morja, onesnaženja in tudi kisanja oceanov. FOTO: Shutterstock

Leta 1998 je na otočju Palau 315 koralnih grebenov utrpelo pomembno škodo, ko je zaradi učinka El Nino prišlo do beljenja koral in je bila uničena polovica koral. Do leta 2001 pa je bilo 80 odstotkov koralnih grebenov večinoma zdravih, med drugim navajajo v študiji, ki je bila objavljena v reviji Proceedings of the Royal Society B.

Večji motnji sta bila nato še dva tajfuna pete kategorije leta 2012 in 2013, ki sta na vzhodnih koralnih grebenih povzročila izgubo 60 odstotkov živih koral. V zadnjih letih koralni grebeni po svetu trpijo zaradi beljenja koral, ki je posledica povečanja temperature morja, onesnaženja, kisanja oceanov, kot tudi poškodb koral zaradi smrtonosnih ciklonov.

Avtor študije poudarja, da je zaradi človeškega vpliva na svetu vse manj koralnih grebenov. Na sliki je znan greben v Avstraliji.
Avtor študije poudarja, da je zaradi človeškega vpliva na svetu vse manj koralnih grebenov. Na sliki je znan greben v Avstraliji. FOTO: Shutterstock

Otoška država Palau je lani kot prva na svetu napovedala, da bo leta 2020 prepovedala uporabo za korale strupenih krem za sončenje. Od turističnih agencij pa bodo zahtevali, naj svojim strankam omogočijo, da namesto plastičnih steklenic za vodo, slamic in plastičnih kozarcev uporabljajo take za večkratno uporabo.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kimberley Echo
22. 02. 2019 16.22
+1
Se strinjam, da je masovni turizem slab za naravo, vendar se mi zdi, da vse skupaj nek začaran krog. Država, ki živi predvsem od turizma (napr. Hrvaška) brez njega "crkne". Po drugi strani pa napr. QLD (zvezna avstr. država) vlaga v Veliki koralni greben le 30 milj. AU$ na leto, čeprav je njihov priliv samo v turizmu 6 milijard AU$. Da turisti uporabljajo sončne kreme se verjetno ne da preprečiti, saj je poleti UV index 16 - 20 in si "pečen" po pol ure ali še prej. Govorim za tujce, ne domačine. Ob obali ne sekajo nič in strogo je prepovedano uničevati mangrove, poleg tega 60 m od morja obala ne more biti samo tvoja, ampak je od vseh, naroda pač. Koralni greben propada tudi zaradi velikih pristanišč kjer nalagajo premog in se pri po poplavah ves ta prah izliva v Koralno morje. Premogovništvo pa je glavni dohodek te države. Sicer je Kitajska danes uvedla sankcije na avstralski antracit, ampak da bi to kaj pripomoglo koralam dvomim. Ker po drugi strani pa lahko delo izgubi veliko ljudi. Zato pravim, da je to nek začaran krog. Ne vidim tu neke rešitve, najbrž bo vse pocrkalo, potem pa še ljudje. Ker ko se bomo zavedli teh uničenj, bo že dolgo prepozno za karkoli. Moje mnenje pač, lahko da se motim in upam, da se.
flojdi
22. 02. 2019 19.26
flojdi
21. 02. 2019 19.25
+1
.sekate drevesa ki so poleg alg izdelovalec oz omogočitelj vašega delovanja preko pljučk. in neurja nimajo samaposebi NIČ veze z umiranjem alg. Eni si pač Žagate vejo na kateri čičate
fairplayy
21. 02. 2019 09.28
+4
masovni turizem je poguba za planet treba obdavčit ker spada pod luksuz z zbranim denarjem reševati okoljske probleme. Ni čudno da se vsi mažejo s kremo ko pa vse drevje posekano. Kreme ščitijo pred opeklinami so pa polne kemije tako da vprašanje kako se bo to dolgoročno pokazalo na telesu...