Čas za Zemljo

Zakaj je pomembno, da v naših gozdovih živijo risi, volkovi in medvedi

Ljubljana, 08. 05. 2018 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
36

Miha Krofel, raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je svoje (poklicno) življenje posvetil divjim zverem.

Miha Krofel
Miha Krofel FOTO: Damjan Žibert

Že okoli 200-krat se je srečal z medvedom, ki jih od velikih zveri tudi največ lomasti po naših gozdovih. Tudi z volkovi si je bil blizu, pred leti z volkuljo še kako blizu, ko je nanjo naletel v brlogu, ko je preverjal stanje njenih potomcev. Volkulja ga ni napadla, še več, ko se je splazil iz brloga, je celo pobegnila. Volkovi se namreč v resnici človeka močno bojijo, saj smo jih dolgo preganjali in marsikje iztrebili, pove. Tudi medved ne napade kar tako, a v gozdu je treba uporabljati zdravo pamet.

''Ne izzivam in vem, kako je treba odreagirati, tako da nikoli nisem imel težav. Lahko pa se seveda nekega dne pripeti nesreča, tako kot z avtom na cesti,'' se zaveda nepredvidljivosti življenja.

Znanje in izkušnje, ki si jih je nabral z delom s slovenskimi zvermi, zdaj z mednarodno ekipo deli naprej v Afriki in Aziji, kjer se osredotoča na leoparde, geparde in snežne leoparde. Velikim mačkam ne gre dobro, ne v tujini ne doma …

Z Mihom Kroflom smo se pogovarjali o stanju populacij medvedov, volkov in risov, kateri ukrepi so učinkoviti in kateri ne ter kaj bi se zgodilo, če bi omenjene živali izginile iz naših logov …

Kako stabilne so populacije velikih zveri v Sloveniji?

Niso. Populaciji volkov in medvedov naraščata, populacija risov upada. Od leta 2010, ko imamo natančnejši monitoring volkov, beležimo približno sedemodstotno letno rast. Za zadnja leta ocenjujemo, da je pri nas okoli 60 volkov, vendar se ta številka medletno zelo spreminja. Spomladi najprej populacija naraste, a do konca leta del mladičev že pogine, sledi še odstrel. Podobno je pri medvedu, kjer se lahko številčnost tekom leta spreminja za precej več kot 100 osebkov. Med obema genetskima vzorčenjema v letih 2007 in 2015 smo zabeležili 41-odstotni porast populacije, do danes pa se ocenjuje, da se je populacija povečala na okoli 900 medvedov.

V naših gozdovih naj bi bilo okoli 900 medvedov.
V naših gozdovih naj bi bilo okoli 900 medvedov. FOTO: Thinkstock

Kakšne pa so maksimalne številke zveri, ki jih naše območje lahko prenese?

Volkovi in risi so teritorialni, to pomeni, da sami regulirajo svojo številčnost na določenem območju. Pri volkovih je teritorij velik v povprečju 400 kvadratnih kilometrov in vsakega obvladuje ena družina (trop) ter ga brani pred tujimi volkovi. Te takoj preženejo ali celo ubijejo. Tako si vsak trop zagotovi, da so oni edini volkovi na tem območju in s tem preprečijo, da bi imeli plenilci prevelik vpliv na populacije svojega plena - jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev. Tudi risi so teritorialni, le da so samotarji in da vsak ris brani svoj teritorij pred risi istega spola. Medtem pa se samec in samica tolerirata in si delita isti teritorij ter enkrat letno tudi parita. Pri nas, kjer je risov zelo malo, pa so danes nekateri teritoriji povsem prazni.

Medved, na drugi strani, je posebnež. Ni teritorialen, kar je povezano s tem, da ni plenilec, ampak vsejed. Njihovo število na določenem območje je tako odvisno predvsem od količine hrane. Slovenija je nekoliko posebna, saj je hrane veliko, pri čemer ima ključno vlogo človek. Ljudje namreč v okviru intenzivnega krmljenja medvedov vsako leto v gozd zvozimo tone in tone koruze. Naša študija je nedavno pokazala, da medvedi s krmišč pridobijo kar eno tretjino vse hrane. Nekatera krmišča so namenjena prav za medvede, seveda pa si postrežejo tudi s krmišč za divje prašiče in drugo divjad, ki jo krmimo s koruzo. Ker smo tako umetno povečali nosilno kapaciteto okolja, lahko pri nas živi bistveno več medvedov, kot pa če bi stanje uravnavala le narava. Naravni mehanizmi uravnavanja številčnosti pri slovenskih medvedih torej zatajijo, zato se moramo vedno bolj zanašati na odstrel.

Mladički volka, ki so jih slikali leta 2012 v okviru projekta SloWolf.
Mladički volka, ki so jih slikali leta 2012 v okviru projekta SloWolf. FOTO: Hubert Potočnik

Prav zato je v strokovnih krogih vse bolj glasna ideja, da bi bilo smiselno nekoliko zmanjšati intenziteto hranjenja in tudi na ta način prispevati k omejevanju rasti populacije. V Sloveniji imamo enega najvišjih odstrelov rjavega medveda na svetu, pa populacija kljub temu narašča. Zato bi bilo treba začeti razmišljati tudi o zmanjševanju stopnje razmnoževanja, ki je pri medvedu povezana predvsem s količino hrane. Tako bi postal tudi odstrel bolj učinkovit. Ne želimo namreč, da število raste v nedogled, saj to prinaša več konfliktov z ljudmi. Poleg tega raziskave učinkov krmljenja kažejo, da ta ukrep ni tako učinkovit za odvračanje medvedov od naselij, kot se je dolgo predvidevalo. Tudi mrhovišča se v preteklosti niso izkazala za uspešna, kot si marsikdo napačno predstavlja. Dodaten problem je, da so pogosto krmišča preblizu naselij, kar lahko še dodatno proži konflikte.

Ris in volk sta plenilca, kaj bi njuno izginotje pomenilo za ekosistem?

O kakšni katastrofi ne moremo govoriti, bi pa ekosistem deloval slabše. Vrhovni plenilci imajo namreč nadpovprečno pomembno funkcijo za delovanje ekosistemov. Volk pleni predvsem parkljasto divjad in s tem nadzoruje njihovo številčnost. Za razliko od vrhovnih plenilcev namreč rastlinojedci, kot je jelenjad, niso teritorialni in dejansko potrebujejo nekoga, ki nadzoruje njihovo številčnost, bodisi naravne plenilce, bodisi lovca. Plenilci, kot je ris, tudi ne lovijo naključno. Včasih jim sicer uspe ujeti tudi povsem zdravo srno, a praviloma izbirajo tiste v slabši kondiciji. Tako prispeva k bolj zdravim populacijam divjadi. Tako ris kot volk vplivata tudi na obnašanje plena, kar se je v nekaterih ekosistemih pokazalo, da na primer zmanjša objedanje rastlinstva, to pa vodi v številne druge posredne učinke.

Ris
Ris FOTO: Miha Krofel

Ampak še pomembnejši, kot je vpliv na ekosistem, se mi danes zdi vpliv na ljudi. Vse javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da ima večina Slovencev, ki živimo na območju velikih zveri, do teh živali pozitiven odnos. Tudi če nekdo risa ne bo nikoli videl v naravi, mu je pomembno že samo zavedanje, da ta skrivnostna mačka še živi v slovenskih gozdovih. In to mislim, da je najpomembnejši razlog, zakaj se moramo truditi ohraniti te vrste.

Tudi zato je stekel projekt doselitve risov Life Lynx, saj je naša populacija tik pred izginotjem. Kdaj lahko pričakujemo prve nove rise?

Projekt LIFE Lynx bo trajal od julija 2017 do marca 2024, v njem pa sodeluje 11 organizacij iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije. Iz Slovenije sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod RS za varstvo narave.

Ta projekt je verjetno še zadnje upanje, da našo populacijo obvarujemo pred izumrtjem zaradi genetskih težav, ki so povezane s parjenjem v sorodstvu zaradi majhnega števila živali. Projekt bo trajal sedem let, začeli smo julija lani. To zimo smo opravljali precej terenskega dela v Karpatih, od koder bodo prišli novi risi, ter v Sloveniji, kjer smo iskali optimalne lokacije za izpust. Računamo, da bomo z odlovom začeli decembra letos. Skupno bo k nam in na Hrvaško prišlo 14 risov - štirje na Hrvaško, pet v slovenske Dinaride, pet v alpski prostor. Če bo kateri od njih poginil pred prvim parjenjem, ga bomo nadomestili z novim. S takšno 'osvežitvijo krvi' bomo zmanjšali parjenje v sorodstvu in s tem povezane zdravstvene težave, kot so deformacije skeleta, odpovedi srca in imunskega sistema ipd. 

Dolgoročni cilj pa je, da bi naše rise povezali s katero od sosednjih populacij, na primer švicarsko, balkansko ali karpatsko. Tako bi se lahko v prihodnosti genetska pestrost ohranjala po naravni poti in ne bi bilo več potrebe po umetnih preselitvah.

Junija bo luč ugledal tudi dokumentarni film o risih, ki je nastal v okviru projekta Life Lynx:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Je do tja pot?

Proti Švici je primeren habitat, ni pa dovolj risov. Naša populacija se na zahod ne širi, v Alpah so risi praktično že izumrli. Švicarska populacija je bolj zdrava in se širi proti nam, a počasi. S pomočjo novega projekta upamo, da bi v nekaj desetletjih lahko ustvarili ta stik. Na drugi strani si tega želimo tudi za balkansko populacijo, ki je zaradi majhne številčnosti prav tako močno ogrožena. Bo pa verjetno balkanska populacija že prej ponovno vzpostavila stik s karpatsko populacijo, ki se širi preko Srbije. Pri tem se moramo zavedati, da so današnje ločene populacije posledica človekovih aktivnosti. Prvotno so bili vsi risi v Evropi del velike sklenjene populacije, ki je segala od Grčije do severa Skandinavije.

Rise imamo torej radi, kaj pa volkove in medvede? Zdi se, da se sliši oziroma se je slišalo veliko negativnih kritik na njihov račun?

Javnomnenjske raziskave so pokazale, da do medvedov Slovenci čutimo kar nekaj strahospoštovanja. Kljub temu, pa je odnos tako do medveda kot do volka med lokalnim prebivalstvom večinoma pozitiven. Obstaja pa tudi del javnosti, ki je do teh živali negativno nastrojen. Danes je ta del v manjšini, je pa zato bolj glasen, kar potem daje napačen občutek, da je večina javnosti proti zverem.

Moramo se tudi zavedati, da v končni fazi ni toliko pomembno, koliko je volkov, risov in medvedov, ampak predvsem, koliko težav imamo z njimi. Kljub povečanju števila volkov in medvedov, se število konfliktov z njimi zmanjšuje. To gre predvsem na račun učinkovitih ukrepov - od električnih ograj do medvedo-varnih zabojnikov in pastirskih psov - ki se v zadnjih letih uveljavljajo na najbolj kritičnih območjih. Tu moram pohvaliti kolege z Zavoda za gozdove, ki se tej problematiki v zadnjih letih precej posvečajo in dosegajo izjemne rezultate. Do leta 2010 smo na primer v Sloveniji imeli zelo zaskrbljujoč trend povečevanje škod na drobnici zaradi napadov volkov. Takrat se je začelo več pozornosti posvečati kakovostnim nočnim elektro-ogradam, pastirskim psom ter delu z rejci na terenu, spoznali pa smo tudi, da odstrel volkov ni učinkovit ukrep za preprečevanje napadov. V naslednjih štirih letih so se škode zaradi volkov zmanjšale za 74 odstotkov, na tej ravni pa ostajajo tudi do danes, kljub povečanju populacije volkov.

Sodelujete tudi v tujini, v Afriki in Aziji. Pri katerih projektih in za kaj gre?

Gre za podobne raziskave kot jih izvajamo pri nas, tja tudi prenašamo metode, ki so se izkazale za uspešne v Sloveniji. V Kalahariju se ukvarjamo predvsem z leopardi, ki živijo na ekstenzivnih farmah v afriških savanah in prihajajo v konflikt s kmetijci zaradi plenjenja govedi. Ugotavljamo, zakaj pride do plenjenja domačih živali, kako se leopardi razporejajo v prostoru ter kaj se zgodi, ko je katera od teritorialnih živali odstreljena. Na podlagi tega svetujemo lastnikom, kako prilagajati živinorejo, da se čim bolj izognejo škodam.

V Mongoliji se ukvarjamo predvsem s snežnim leopardom, ki je med vsemi velikimi mačkami na svetu najslabše raziskana vrsta. Ne ve se niti, koliko jih sploh še živi. To je predvsem posledica težke dostopnosti terena, saj vrsta živi v visokogorskih masivih Centralne Azije.

Miha Krofel v Altaju, kjer so spremljali populacijo snežnih leopardov.
Miha Krofel v Altaju, kjer so spremljali populacijo snežnih leopardov. FOTO: Miha Krofel

Z uporabo avtomatskih kamer smo ugotovili, da jih je na našem raziskovalnem območju na Altaju bistveno manj, kot se je domnevalo prej. Kot z večino velikih zveri po svetu, je tudi tam glavni konflikt z živinorejo. Zaradi vedno večjega svetovnega povpraševanja po kašmirju, se je v Mongoliji močno povečala reja drobnice in pašniki za domače živali se vedno bolj širijo na območje habitata sibirskega kozoroga in divjih ovc, ki sta naravni plen za snežnega leoparda. Ker je teh živali manj, se divja mačka zateče k plenjenju domačih živali, njihovi lastniki pa se na to odzovejo z ubijanjem leopardov.

Snežni leopard
Snežni leopard FOTO: Miha Krofel

Mnogo ljudi si predstavlja, da velike afriške in azijske mačke živijo v neokrnjeni divjini. Vendar ta praktično ne obstaja več in vrste bodo dolgoročno preživele le, če jih bomo ljudje tolerirali in bili pripravljeni na sobivanje z njimi. Enako velja za Slovenijo. Pot do sobivanja ni enostavna, vendar z naraščajočim znanjem o tem, kateri ukrepi so uspešni, kateri pa ne, oziroma kateri lahko celo škodujejo, se ponekod že uspešno zmanjšujejo težave, ki jih naravni plenilci povzročajo ljudem. Je pa za to poleg znanja potrebna tudi volja in seveda finančna podpora.

KOMENTARJI (36)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Vijolica591
08. 05. 2018 21.29
+31
poučen članek za spremembo, s super predavateljem!
tinkopalinko1
08. 05. 2018 16.51
+4
Bravo Miha- ampak kaj ko je odzadaj krdelo (upam da te ni zraven) katero vidi samo profit(Dinaricum)
SLO-SURVIVAL
08. 05. 2018 13.05
+2
Zakaj vprašanje? Saj ste imeli biologijo v šoli, ali pa ste končali prilagojen program?
Blue Dream
08. 05. 2018 12.29
+10
ja kje pa drugje kot v gozdu.to je njihov dom.mi mamo pa blokovsko naselje
sabla614hudic
08. 05. 2018 12.03
+29
roko na srce.Zveri so bolj pametne kot nasi lažnivi politiki.vzamejo toliko koliko rabijo
olafur
08. 05. 2018 14.09
+10
Malo mimo si udaril, volkovi znajo poklati celotno čredo ovc in jih pustiti nepojedene, ker imajo lov v nagonu
krtaksn
08. 05. 2018 16.47
+13
Napaka, volkulja z mladici potolce celo credo, ker male uci obrti. Kadar nima trop mladicev ne naredijo take skode! Ti si iz prestolnice? Zakaj zavajas, oz ne poznaszadev pa nekaj nakladas?
vozl123
08. 05. 2018 09.33
-34
par let nazaj je ris pobil 30 piščancov kaj smo nardil ja ubil smo ga hudiča
Aijn Prenn
08. 05. 2018 09.37
+26
Takrat, ko si se ti spomnil, da bi rad risa ubil, je bil ris že cca 10 km daleč, pa čeprav s polnim želodcem...
relos
08. 05. 2018 09.51
+36
kaj bi pa ti naredu s tistimi 30 piščanci ?
mmickica
08. 05. 2018 15.57
+1
Aijn Prenn
08. 05. 2018 09.25
-8
Jaz bi pa imel doma par takih malih volkecov. Kje se jih lahko naroči??
KVAJSTABO
17. 04. 2019 08.31
+2
Aijn Prenn
08. 05. 2018 09.23
+48
Zveri v gozdovih so v sedanjem času zelo pomembne zato, da se svojat iz mestnih blokov in primestnih naselij ne raztepe preveč po gozdovih in ne napravi še več škode kot jo že sicer... ;-))
Uporabnik1085160
08. 05. 2018 14.43
+9
relos
08. 05. 2018 08.46
+27
Človek se vedno bolj zažira v naravni prostor s poseljevanjem in obrtnimi conami. Pri tem prostorski načrtovalci (urbanisti) pokleknejo pred kapitalom. Strnjenega naravnega prostora, za divje živali je tako vedno manj in posledično se zdi, da je medvedov ipd. vedno več.... Skratka pohlep po gradnjah in sla po ubijanju (lovci) naredita svoje ... in živali bodo seveda prej ko slej uničene. Tako pač smo!
sredin?ar
08. 05. 2018 09.55
+5
Taksne nas je ljudi naredila narava. Človeštvo je po naraci nagnjeno k samouničenju. Tako kot človek mora umreti, tako mora enkrat tudi umreti človeštvo. Ni NORMALNO da to delamo ker poznamo posledice je pa NARAVNO da to delamo, ker so človeški mozgani narejenibtako da smo pozrešni in da hočemo vedno več in boljše. Sraka krade svetleče predmete, pa neve zakaj, niti neve čemu sluzijo, tudi pojesti jih nemore. Je pa jih lepo imeti. Enako je z ljudmi in denarjem.
Viejo cabron
08. 05. 2018 08.30
+14
Vsak pogled na divjo žival je prijeten. Vse ostalo kaj pa ti manjka pa lahko kupiš v trgovini.
Myway
08. 05. 2018 08.14
+2
Dober članek, ki pa žal prikazuje problematiko preštevičnosti volka in medveda zgolj statistično. Medvedov je preveč, ker je napačni pristop pri strukturi odstrela. Tudi s tezo, da jih preveč zaradi krmljenja, se ni mogoče strinjati. Medved ne napada domače živine, ker ima dovolj hrane ravno zaradi krmljenja. Konflikte z medvedom pa povzročajo ljudje - spuščeni psi gozdu in malomarno ravnanje s smetmi. Tudi volkov je preveč, ker je problem njihove koncetracije na določenem območju. Za risa se pa strinjam, da jih naselijo. Ne bi se strinjal s tezo, da ris lovi samo oslabele živali. Zaradi tega je bil skoraj iztrebljen z odstreli, ker je povzročal veliko škodo v populaciji srnjadi - plenil je vse po vrsti.
Dule Med
08. 05. 2018 08.18
+15
PREVEČ JE POHLEPNIH LJUDI Z NIZKO VIBRACIJO BRATE.
Dule Med
08. 05. 2018 08.35
+16
Dule Med
08. 05. 2018 08.12
+12
Naj jih človek - loveč z nizko vibracijo pusti pri miru, naj svobodno živijo svoje življenje. SAJ SI VSI ŽELIMO SVOBODO, AL NE ?
vozl123
08. 05. 2018 09.35
-6
kva boš naredu čet gun hudič ubije pov kur toj tvoj šiht no pol ubiješ da se ne vrne še po drugo polovico
dajno
08. 05. 2018 07.56
-3
To je reklama za.... Pozabili ste napisati oglasno sporočilo
Klleo
08. 05. 2018 07.50
+0
lepo podpiram domačo divjo žival.Zalomi se pri zakonodaji. Pred kratkim je postalo moderno gorsko pašništvo živali (eko subvencije iz evrope in ljudje so prali denar). Lastniki teh živali niso pretirano skrbeli za to žival-saj se sama pase,še malo vode in je....IN kaj se zgodi pri taki slovenski burleski?? No pride volk oz medved na ruski bife(samopostrežna hrana) in pobije par ovac,koz,telic itd. Zalomi se pa tukaj, ko mora lokalna lovska družina plačati odškodnino temu butastemu kmetu!!!! lovci so prostovolni,skrbijo za hrano za žival pozimi in uravnovešajo populacijo. Zelooo omejen pa je odstrel volka in medveda.(se pravi odkodnino morajo plačati iz svojih žepov,glede števila živali pa ne smejo nič narediti) Kar za slovensko okolje in mentaliteto pomeni da v gozdu zveri in človek ne morejo sobivati- to leti pred vsem na te "kmete"
Nejc Krizman
08. 05. 2018 12.22
-2
Klleo
08. 05. 2018 13.56
+3
ni tako zelo enostavno...To se zgodi samo v primeru da je lovski plan izpolnjen, če pa ni se smatra da lovska družina ni zagotovila optimalnega števila zveri za tisto območje....
Nejc Krizman
08. 05. 2018 14.37
+1
ne drži, ker na zveri lovska družina nima vpliva srnjad,jelenjad,divji prašiči pa drži
Nejc Krizman
08. 05. 2018 07.11
-5
še ne ki živi od projektov kot so slowolf in pa alp dinar baear. Seveda je največ odstrela medvedov pri nas. Saj je tričetrt populacije evropskih medvedov v Sloveniji. Se strinjam, da medved more bit, ampak kar je preveč ej preveč. Tako je, če prihaja denar s strani evrope za to, da se kao skrbi za populacijo medveda, ki je že od zdavnej stabilna. Kar se pa tiče volkov in sprenevedanja, da jih je samo 60 priporočam, da gredo na teren dejansko opravit štetje. Samo pri nas jih je toliko, da ne govorim še cez celotno slovenijo. Aja pa tisti, ki prehajajo hrvasko mejo niso slovenski so hrvaski :D
dr.dare
08. 05. 2018 07.04
+5
900 medvedov je bilo pri štetju 2 leti nazaj, trenutno jih je 1500 in poletje ter jesen bosta zelo zanimiva...
dr.dare
08. 05. 2018 07.48
+2
mi lahko kdo minuse razloži? to so podatki s terena... če letos ne bo povečanega odstrela jih bo drugo leto vsaj 2000, medvedi imajo pri nas večinoma po 2 mladiča že in % preživetja je ogromen.
flojdi
15. 05. 2018 16.40
+2
.ja in ? medkoti ne smejo Živet, in jih je treba postrelat...midva pa lohk in se naju ne sme počt...al kako
Sentis
08. 05. 2018 07.03
+62
Sicer redko na tej strani to napišem, vendar tokrat bom. Končno en dober in zanimiv članek, ki je napisan s strani nekoga, ki živi za divje živali. Pohvalno.
toti mišek
08. 05. 2018 08.04
-11
Živi za divje živali in stanuje v mestu!(ko ti medo lomasti po vrtu in dvorišču, je pa druga zgodba)
Dule Med
08. 05. 2018 09.06
+6
Še vedno je bil pred teboj na tem Svetu, malo si zamisli kak daleč je pohlepni človek šel.
Uporabnik1085160
08. 05. 2018 14.48
+4
@jursce: nič ni druga zgodba. itak, vi ko si hočte mesto v naravo prpelat. pa z vašimi čivavami pa šicuji pa ne vem s kerimi kaj še. v naravi se prilagodiš. par šarplanincev za ograjo pa ne bo nč lomastlo po dvorišču.