Moderni eko 'štrbunk' tudi v Ljubljani

Morda je bil danes ravno pravšnji trenutek za uradno odprtje ekološke inovacije, saj je Mednarodni dan varstva okolja. 'Kakisi', kot sta jih poimenovala Primorca David Kodarin in Miha Krečič, ki sta jih razvila, se že na pogled bolj prilegajo naravnemu okolju. Niso namreč plastični kot na primer kemična stranišča. Primorca sta izhajala ravno iz tega podatka. Preden je nastal eko Kakis, sta z anketo ugotovila, da kar 96 odstotkov ljudi ni zadovoljnih s kemičnimi stranišči oziroma drugimi zunanjimi sanitarijami. "Anketiranci so povedali, da bi raje imeli predvsem večje in pa lepše prostore za opravljanje potrebe," je pojasnil Krečič, ki je poskrbel predvsem za moderno podobo kompostnih stranišč. Njune sanitarije so bolj prostorne in iz lesene konstrukcije. Za mnoge uporabnike je verjetno največja prednost, da iz njih ne smrdi in to kljub temu, da ne potrebujejo nobenih kemikalij. "Naredili smo poseben sistem zračenja. Streha je iz nepremočljivega platna, ki delno prepušča zrak, pa tudi svetlobo. Na ta način se ohrani naraven občutek v prostoru," je razložil Krečič.

Konstrukcija je masivna. Prijatelja sta si namreč zamislila, da bo njuno stranišče na določeni lokaciji postavljeno najmanj eno leto. Ne gre za tip sanitarij, ki bi nekje stale zgolj kratek čas, na primer na prireditvah. "Razmišljava pa tudi o straniščih, ki bi bila primerni za kratek najem. Za njih se že zanimajo Nizozemci," je zadovoljen Kodarin. Stranišča so primerna na primer za v kampe ali za mesta, kjer ni možno napeljati kanalizacije. Za postavitev namreč ne potrebujejo prav nobene infrastrukture. Ker so mobilna, ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Postavljena so v mesecu ali dveh.

Srce eko stranišča je kompostni sistem

Kompostni sistem je posebna enota zase. Zgleda kot večja škatla na kolesih. Preprosto se ga izvleče iz kabine in zamenja z drugim. Za praznjenje torej ne potrebuje nobene mehanizacije ali vozila, ki bi prišlo črpat blato. Napolni se po približno 400 opravljenih potrebah.

Sistem je narejen tako, da ločuje blato od urina. Urin se shranjuje v posodi na dnu. Že po 14 dneh ga lahko uporabimo za zalivanje. Blato ostane v zgornji posodi. Ko gremo na veliko potrebo, ga zasujemo z žagovino ali zemljo. "Na ta način se naš odpadek zelo hitro posuši in zato ne smrdi. Samo z mehanskimi in fizikalnimi procesi lahko proizvedemo biomaso za gretje ali gnojilo, ki ga lahko uporabimo na vrtu. Podobno kot kompost," je povedal Krečič.

Brikete za ogrevanje za zdaj lahko izdelajo v podjetju Kakis, sicer pa lastnika že razvijata sistem, ki bi omogočil, da bi se v stranišču naredili kar sami. Torej, da za proizvodnjo ali briketov ali gnojil ne bi bil več potreben dodaten prostor.

Kako sta Primorca prišla na idejo, da življenje posvetita straniščem?

Ideja je nastala spontano. David Kodarin je imel že kot otrok odpor do javnih stranišč, zato se jih je, če se je le dalo, izogibal. Tudi v študentskih letih in še kasneje, ko je že delal na gradbišču, se predsodka nikakor ni mogel znebiti. "Na potrebo sem zato hodil v sosednje lokale. Takrat sem začel razmišljati, da boljša rešitev mora obstajati. Začel sem raziskovati trg in ugotovil, da je v tem velik potencial. Pred dvema letoma sem naredil prvi prototip," se je začetkov spomnil Kodarin. A prva različica je bila nedodelana. Ko sta se s Krečičem sestala na pijači, mu je predstavil idejo. Krečiča je ideja navdušila in takoj se je strinjal, da stranišče lahko postane posel. "Nadgradila sva sistem prototipa. Miha je pomagal predvsem pri konstrukciji, da je že na pogled lična, da se uporabnik počuti in ne utesnjeno," je dodal.

S pomočjo domačih in prijateljev sta zbrala denar ter odprla podjetje. Nato sta se prijavila na poslovni pospeševalnik v Amsterdam, kjer je bilo še 1400 drugih start-up podjetij. Uvrstila sta se med najboljših deset in dobila priložnost, da se tam izobražujeta tri mesece. Na ta način sta se prebila na nizozemski trg, kjer zdaj stojijo tri njuna stranišča – eden je v znanem amsterdamskem parku Wonderpark. "Zdaj se pogovarjava že s Francozi in Nemci. Načrtujeva tudi prodor v Afriko," je ponosen Krečič.

Kakis ni edino zeleno stranišče v Sloveniji

Prve eko sanitarije Kakis je pred približno enim letom dobila Murska Sobota. Malo za njimi pa so prvo hidracijsko stranišče postavili v Srednjem vrhu v občini Kranjska Gora. Je izum francoskega proizvajalca Kazuba, a je za razliko od Kakisa nepremično in postavljeno na betonski podlagi. Prav tako temelji na izsuševanju vode iz blata, a na nekoliko drugačen način. Blato se zelo hitro spremeni v prah, tako da praktično ni odpadka. "V enem letu smo ga izpraznili samo enkrat," je pojasnil Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora. Ker ima stranišče prek dimnika speljano ventilacijo, prav tako ne smrdi. "V soboto bomo postavili že drugo tako stranišče, in sicer na Tabrah ob kolesarski stezi med Mojstrano in Gozdom - Martuljkom," je dodal Veber.

Kje vse še stojijo moderni 'štrbunk' Kakisi?

Poleg Murske Sobote imajo dve ekološki stranišči že v Novi Gorici in enega v Medvodah. Jutri ga bodo dobili še v Črnomlju, kmalu pa še v Polzeli, Hočah, Mariboru, Ankaranu, Strunjanu in Braslovčah.

Ali je za tako zeleno stranišče potreben tudi ekološki toaletni papir, nas je zanimalo za konec. Krečič je pojasnil, da trenutno ne. A Primorca že razmišljata, da bo to nadaljnji korak pri razvoju. Ko bosta proces razgradnje še dovršila, bosta v novi kompostni sistem vključila tudi obvezno uporabo visoko razgradljivega papirja.