'Ne potrebujemo sladkih besed, temveč konkretne spremembe'

Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki razkriva, da so takojšnji ukrepi nujni, odmeva tudi v Sloveniji.

V Greenpeacu so prepričani, da so vodilni znanstveniki s poročilom prispevali k streznitvi sveta. Predstavnica Greenpeacea v Sloveniji Katja Huš poudarja, da imamo razlog za skrb, ki pa "nas mora pognati v hitre in nujne spremembe, saj so najpomembnejša prav naslednja leta." Po njenih besedah mora vlada Marjana Šarca "prekiniti s škodljivimi politikami preteklih let." Prepričana je, da "ne potrebujemo sladkih besed, temveč konkretne in premišljene spremembe". "Z našim denarjem se ne sme več hraniti umazane energije, v naslednjih letih moramo zmanjšati število avtov na cestah in olajšati uporabo vlakov. Stavbe, v katerih bivamo in delamo, moramo narediti manj potratne, ljudem moramo omogočiti, da skupaj postavljajo sončne elektrarne in vetrnice, vlada pa se mora skupaj z delavci začeti pripravljati na predčasno zapiranje TEŠ. Na nič manj ne smemo pristati," pravi. Ob tem še dodaja, da imamo še čas za reševanje podnebne krize, nimamo pa več časa za izgovore.

Tudi Barbara Kvac iz Društva za sonaraven razvoj Focus meni, da se mora slovenska vlada odzvati na poročilo. Prepričana je, da so nujne radikalne spremembe. Od vlade pričakujejo ukrepanje v vseh sektorjih. "V prvi vrsti pa več vlaganja v energetske prihranke, opustitev rabe fosilnih goriv, začenši s premogom, in prehod na 100 % obnovljive vire. Odpraviti je treba vse subvencije za fosilna goriva ter pospešiti zmanjšanje emisij v prometu in kmetijstvu.”

"Planet gori. Če želimo preprečiti še več teh tragičnih požarov, hudih neviht in izgube človeških življenj, moramo v naslednjem desetletju na globalni ravni zmanjšati emisije za polovico. To je ogromen izziv, a je uresničljiv, in za milijone ljudi po vsem svetu, še posebej za bolj ranljive, je uresničevanje tega cilja vprašanje življenja in smrti," je prepričana izvršna direktorica Greenpeacea International Jennifer Morgan. Tudi ona meni, da gre za najpomembnejše poročilo podnebne znanosti doslej, ki ga voditelji držav in podjetij ne smejo prezreti.

V društvu Focus menijo, da poročilo tudi daje upanje, saj je sporočilo jasno – še imamo možnost, da ostanemo pod 1,5 stopinje Celzija in rešitve so na voljo.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

V Greenpeacu pojasnjujejo, da so podnebju škodljive subvencije v zadnjih desetih letih v Sloveniji narasle iz 80 milijonov evrov leta 2008 do 123 milijonov evrov leta 2016, fosilna goriva pa so leta 2016 dobila še dodatnih 32 milijonov evrov iz podporne sheme za OVE in SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije).

Do danes smo svet že segreli za stopinjo Celzija. Kmetje po vsej Evropi so letos izgubili več kot 12 odstotkov žitnih posevkov, kar neizogibno vpliva na cene osnovnih živil, kot so kruh in testenine. V petih državah EU so morali delno ali popolnoma zaustaviti jedsrke elektrarne, saj je bila voda, potrebna za ohladitev reaktorjev, preveč vroča.

Preteklo leto je Slovenijo opustošila ekstremna suša, ki je uničila več kot tretjino pridelka in ustvarila 65 milijonov evrov škode v kmetijstvu. V zadnjih 50 letih smo doživeli 20 kmetijskih suš, kar 12 od teh pa jih je bilo po letu 2000, še navajajo. 

400 milijonov več ljudi izpostavljenih ekstremnim vročinskim valovom

Segrevanje planeta na 2 stopinji Celzija bi pomenilo, da bi se število ljudi, ki bi bili izpostavljeno pomanjkanju vode zaradi podnebnih sprememb, povečalo za kar 50 odstotkov, 4-krat več ljudi bi bilo izpostavljeno revščini, 10-krat več ljudi bi bilo izpostavljeno zmanjšanju pridelka, 400 milijonov več ljudi bi bilo redno izpostavljenih ekstremnim vročinskim valovom, navajajo v Greenpeacu. Za države v Mediteranu bi se podvojilo pomanjkanje vodnih virov znatno povečalo tveganja za suše. Izguba ledu na Antarktiki in Grenlandiji bi lahko dosegla kritično raven in vodila v večmetrski dvig morja v naslednjih stoletjih.

Tudi v društvu Focus poudarjajo, da segrevanje pod 1,5 stopinja Celzija pomeni, da bo manj ljudi izpostavljenih hudim vročinskim valovom, močnemu deževju, suši, nevihtam in poplavam. Omejitev segrevanja bi pred izumrtjem rešilo večino svetovnih rastlinskih in živalskih vrst. Segrevanje pod 1,5 stopinja Celzija bi pomenilo 10 centimetrov manj dviga morske gladine do leta 2100, s čimer bi bilo prizadetih manj ljudi, ki živijo v obalnih mestih ali na otokih. Kot dodajajo, se lahko izognemo tudi izgubi polarnega ledu, ki bi prinesla nepovratne spremembe. Znatno pa bi se tudi zmanjšala tveganja za države z nizkimi prihodki in tiste, ki živijo v revščini. Za mnoge od njih pol stopinje pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Pol stopinje razlike med zajezitvijo segrevanja ozračja pod 2 stopinji ali pod 1,5 pomeni, da bo manj Evropejcev izpostavljeno toplotnim ekstremom. Prav tako se bodo zmanjšala tveganja za suše, pomanjkanje vode in pomanjkanje hrane v srednji Evropi in v Sredozemlju. V Alpah se bi bilo moč izogniti dramatčnim spremembam naravnega okolja, ki bodo imela močan vpliv na ljudi in gospodarstvo.

V društvu še poudarjajo, da podnebne spremembe povzročajo izgubo življenj, zmanjšujejo dostop do čiste pitne vode in hrane, ogrožajo turizem, negativno vplivajo na zdravje, škodujejo industriji ter energetski in prometni infrastrukturi, omejujejo gospodarsko rast, povzročajo množično izumrtje vrst in prispevajo k revščini, konfliktom in migracijam. Podnebne spremembe so že prisilile milijone ljudi, da so zapustili svoje domove. Omejitev segrevanja bi tudi zmanjšala tveganje za prihodnje migracije.

Odziv ministrstva za okolje in infrastrukturo

Na poročilo se je iz Luksemburga, kjer se udeležuje zasedanja okoljskih ministrov, odzval tudi minister za okolje in prostor Jure Leben. Kot je sporočil prek video posnetka, objavljenega na Twitterju, prvi izsledki poročila kažejo, "da nam je planet že davno podelil rumeni karton". "Rumeni karton za velike besede, ki jih nismo znali prevesti v dejanja. Za vse izgovore, ki smo jih skupaj iskali za nezadostno ukrepanje na področju pomembnih sprememb," je dejal.

Varovanje okolja bo po njegovih besedah morala postati osrednja skrb vsakega posameznika. Napovedal je, da bo kot minister "vsak dan delal pogumne korake, da nam planet ne izreče zadnjega rdečega kartona".

Na posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) se je odzval tudi Zoran Kus iz sektorja za okolje in podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor. Kot je poudaril v izjavi za medije, pri problematiki podnebnih sprememb ne gre le za omejevanje izpustov, temveč to zahteva celovit prehod na trajnostni razvoj.

Na ministrstvu za infrastrukturo so v odzivu na objavo poročila navedli, da je strategija razvoja prometa v Sloveniji že leta 2015 dala jasno zavezo, da se bo promet v Sloveniji spremenil v korist okolju.

Izpostavili so velika vlaganja v infrastrukturo za kolesarje in pešce. "Velika vlaganja Ljubljane v izboljšanje površin za pešce in kolesarje že dajejo rezultate, saj ima prestolnica do 18 odstotkov potovanj po mestu s kolesi. Hoja in kolesarjenje sta na kratkih razdaljah, na katerih osebni avtomobili oddajo največ škodljivih snovi, najbolj primeren odgovor na podnebne izzive," so zapisali.

Slovenija ima sprejeto tudi strategijo za alternativna goriva v prometu, ki temelji predvsem na vozilih z električnim pogonom. Prehod na električno energijo kot nosilni energent je hkrati tudi velik izziv za industrijo, da Slovenija ne ostane samo pomembna dobaviteljica delov za vozila, temveč da ustvarja nove rešitve in zagotovi, da bo Slovenija v prometu bistveno bolj zelena kot danes, so še poudarili na ministrstvu.

Poročilo pozdravila tudi Evropska komisija 

V komisiji so prepričani, da vsebuje trdno znanstveno osnovo, ki bo v pomoč zakonodajalcem po svetu pri modernizaciji gospodarstva, soočanju s podnebnimi spremembami, spodbujanju trajnostnega razvoja in izkoreninjanju revščine.

Da bi Evropa dosegla cilje iz pariškega sporazuma, mora do leta 2030 vsako leto nameniti za približno 180 milijard evrov dodatnih naložb v energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije in čisti promet. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je komisija marca 2018 predstavila akcijski načrt za trajnostno financiranje z ukrepi za financiranje trajnostnih naložb in rasti. Okolje in energijska učinkovitost sta tudi pomembna vidika programa EFSI 2.0, komisija pa za novi večletni finančni okvir predlaga večji poudarek na podnebnih ukrepih, pri čemer bi bilo vsaj 25 odstotkov izdatkov namenjenih podnebnim ciljem.

EU se je zavzela, da bo v skladu s pariškim sporazumom do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov. Države EU in Evropski parlament so se poleti dogovorili o ciljih za energijsko učinkovitost (32,5 odstotke) in obnovljivih virih energije (32 odstotkov), ki so celo višji od predloga komisije. Do leta 2030 je zato mogoče pričakovati večje zmanjšanje izpustov, kot je bilo načrtovano, poudarjajo v komisiji.