Dan ekološkega dolga, ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network (GFN), je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. Letos bomo ta dan obeležili 1. avgusta, pojasnjujejo v nevladni organizaciji World Wildlife Fund (WWF) Adria.
"Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine," so opozorili v WWF Adria. Letos smo ta dan potisnili za en dan naprej - lani smo ga obeležili 2. avgusta.
Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,7 planeta. Če bi vsi Zemljani porabljali naravne vire tako kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta, so dodali.
Podatki GFN o ekološkem odtisu namreč kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.
Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja prek meja planeta že lahko občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb ter strmega upadanja globalne biodiverzitete, opozarjajo v WWF Adria.
Dan ekološkega dolga je zato močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnem razvoju. Kot so dodali, mora svet konkretne ukrepe za izboljšanje stanja sprejeti že do leta 2020.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.