Slovenec bi s kolesarjenjem Amsterdam oskrboval z elektriko

Ena od asociacij na Amsterdam je zagotovo kolesarjenje. Več kot polovica Amsterdančanov vsak dan uporablja kolo, pri tem jih ne ovirata niti dež in sneg. V nizozemski prestolnici je po nekaterih ocenah okoli 881.000 koles, kar je štirikrat več kot je avtomobilov.

Blaž Verhnjak in Guillaume Roukhomovsky želita to dejstvo in energijo, ki jo prebivalci na tak način vsak dan ustvarijo, izkoristiti in vrniti nazaj ljudem. Vsak prebivalec v Amsterdamu namreč v povprečju prekolesari 3,6 kilometra na dan, skupaj pa kolesarji v mestu vsak dan naredijo okoli dva milijona kilometrov. "Želimo generirati to energijo. Zamislila sva si sosesko, ki skupaj preko koles proizvaja energijo za njihovo javno razsvetljavo, torej vsa energija gre nazaj v njihovo sosesko," pravi Verhnjak, ki slabi dve leti živi v Amsterdamu.

Gre za sistem stojal za kolesa, ki bi črpala energijo, ki jo kolesar ustvari med svojo vožnjo po mestu. "Za to niso potrebna posebna kolesa, osnova je posebno stojalo za kolesa. Da pa kolo proizvaja energijo, je potrebna menjava sprednjega kolesa. V sredino kolesa bi namestili modul, kjer bi se vsa ta energija generirala. Sestavljen je iz generatorja in indukcijskega sistema, ki potem pomaga prevesti energijo iz kolesa v stojalo oziroma sistem," je pojasnil. 

Električno energijo bi nato lahko uporabili za napajanje ulične razsvetljave, ali celo za oskrbo gospodinjstev. "Začetni izračun, glede na precej majhno obremenitev, je pokazal, da bi 30 koles ustvarilo najmanj eno kilovatno uro na dan, kar bi zadostovalo za poganjanje ulične osvetlitve, ali poganjanje enega glavnih gospodinjskih aparatov na dan," je pojasnil Verhnjak.

"Projekt odgovarja na vprašanje razpisa, kjer je bil problem generiranje zelene energije v Amsterdamu, kjer solarne celice in druga infrastruktura zaradi kulturne dediščine niso dovoljene. To je problem, iz katerega sva izhajala. Najin odgovor na to pa je uporaba oziroma izraba energije, ki jo ljudje vsak dan že ustvarijo na svojih kolesih." Čeprav je šlo na začetku le za idejo, ki sta jo prijavila na razpis, pa je še pred razglasitvijo zmagovalca – kar bo januarja – projekt požel veliko zanimanja tako javnosti kot morebitnih partnerjev. 

Kot pravita, je zdaj natečaj, na katerega sta se prijavila, drugotnega pomena. "Ugotovila sva, da je ogromno zanimanja inženirjev in podjetij, da se to uresniči. Vsak dan naju kontaktirajo različni potencialni partnerji. Tako, da je projekt kar hitro iz idejne faze prešel v prvo fazo izbire partnerjev in hkrati dogovarjanja z lokalnimi oblastmi, tako da bo kot kaže zelo hitro nastal tudi prototip. Veliko hitreje, kot sva načrtovala," pravi Verhnjak.

Prvi prototip naj bi nastal že v prvi polovici prihodnjega leta. Pilotni projekt bi sprva postavili v eni soseski ali ulici, postopoma pa bi lahko takšna stojala postavili po vsem mestu. 

Nad samo idejo so navdušeni tudi v občini Amsterdam, zato pogovori potekajo tudi v smeri, da bi morda ta sistem vključili v sistem izposoje javnih koles. Finančne ocene projekta še ni, saj je ta odvisna tudi od tega, koliko prilagoditev bi bilo potrebnih na sami infrasatrukturi. 

So pa mestne oblasti zelo naklonjene kolesarjem. Do leta 2020 namerava Amsterdam v infrastrukturo stojal za kolesa vložiti 90 milijonov evrov. In Verhnjak upa, da bo tudi projekt S-Park vključen v te investicije.