Sredozemsko morje postaja plastična past: ogroženo zdravje ljudi in živali

Izdelki iz plastike predstavljajo kar 95 odstotkov vseh odpadkov, ki plavajo po Sredozemskem morju ali ležijo na plažah. Večina plastičnih odpadkov v morju prihaja iz Turčije in Španije, sledijo jim Italija, Egipt in Francija. Zaradi povečanega turizma se količina morskih odpadkov vsako poletje poveča za kar 40 odstotkov.

Mikroplastika: tihi ubijalec

Svetovni sklad za naravo (WWF) je na svetovni dan oceanov objavil prvo poročilo o plastičnem onesnaženju Sredozemskega morja, ki opozarja na alarmantno raven mikroplastike. Koncentracija mikroplastike je namreč skoraj štirikrat višja kot v drugih odprtih morjih po svetu: "Makroplastika, veliki delci plastike, poškoduje, zaduši in pogosto ubije morske živali, vključno z zavarovanimi in ogroženimi vrstami, kot so morske želve in sredozemska medvedka. A mikroplastika, manjši in tihi ubijalec, je dosegla rekordne ravni koncentracije, ki znašajo kar 1,25 milijona delcev na kvadratni kilometer Sredozemskega morja, kar je skoraj štirikrat več kot koncentracija plastike v "plastičnem otoku" v Severnem Tihem oceanu. S tem, ko vstopajo v prehranjevalno verigo, delci mikroplastike ogrožajo vse več živali in tudi ljudi," so sporočili iz WWF Adria. Mosor Prvan iz WWF Adria svari: "Ne smemo dopustiti, da se Sredozemlje utopi v plastiki. Ukrepe za zmanjšanje porabe plastike in boljše ravnanje z njo po uporabi moramo sprejeti v celotni verigi proizvodnje, da naše morje ubranimo pred vseprisotno plastiko."

Ogrožen ugled Sredozemlja

V poročilu je zajet tudi izčrpen načrt ključnih ukrepov, ki jih morajo institucije, podjetja in državljani sprejeti, da preprečijo prehajanje plastičnih odpadkov v morje. "Vplivi plastičnega onesnaženja v Sredozemlju se čutijo po vsem svetu in povzročajo resno škodo naravi in zdravju ljudi. Če se bo plastično onesnaževanje še povečalo, bo predstavljalo resno grožnjo globalnemu ugledu sredozemskega območja kot vrhunske turistične destinacije in bo ogrozilo kakovost ribiških proizvodov, s čimer bo ogrozilo lokalne skupnosti, ki so odvisne od teh sektorjev. Problem plastike je tudi simptom poslabšanja zdravja Sredozemskega morja in mora biti poziv h konkretnim dejanjem," je dejal John Tanzer, vodja programa za zaščito morja in oceanov v WWF International. WWF zato poziva vlade, podjetja in posameznike, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje plastičnega onesnaženja v mestih, obalnih in morskih središčih v Sredozemlju in na globalni ravni.

To med drugim vključuje sprejetje zakonsko zavezujočega mednarodnega sporazuma o odstranjevanju plastičnih odpadkov iz morja, podpiranje močnih nacionalnih ciljev za doseganje 100 odstotkov recikliranih in obnovljivih plastičnih odpadkov do leta 2030, nacionalne prepovedi za enkratne plastične predmete, kot so vrečke in poziv podjetjem, da vlagajo v inovacije in oblikovanje v smeri učinkovitejše in bolj trajnostne uporabe plastike. Prepovedati bi morali tudi dodajanje mikroplastike v pralne praške in kozmetiko do leta 2025. Industrija plastike bi morala razviti proizvode iz obnovljivih surovih materialov, ne iz kemikalij, pridobljenih iz nafte in iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati.

Tudi posamezniki lahko pri tem odigrajo svojo vlogo s tem, da se odločajo npr. za kuhinjske pripomočke in glavnike iz lesa in ne iz plastike.

Samo skupaj lahko osvobodimo oceane

Problematika plastičnih odpadkov zadeva ves svet, saj je plastika sestavni del vsakdanjika ljudi. V Evropi od 27 milijonov ton plastičnih odpadkov, proizvedenih vsako leto, reciklirajo le eno tretjino. Polovica plastičnih odpadkov v Italiji, Franciji in Španiji konča na odlagališčih. Reciklirana plastika trenutno predstavlja le šest odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi.

"Plastično onesnaženje je prevelik problem, da bi ga lahko rešil samo en kontinent, ena vlada ali samo industrijski sektor. Samo, če bomo delovali skupaj, lahko osvobodimo oceane, morja in reke neuporabne plastike," je sklenil Mosor Prvan.