Prejšnje motnje ali celo ustavitev kroženja morskega toka so imele nekatere najbolj ekstremne vplive na podnebje, še posebej je ranljiva zahodna Evropa, ki bi lahko zaradi ustavljenega toka doživela izjemno mrzle zime. šibek morski tok bi lahko Evropi prinesel tudi močne nevihte, morda celo hude poletne vročinske valove, vzhodni obali ZDA pospešeno dviganje morske gladine, Podsaharski Afriki pa še hujše suše.
Tokovi, ki prinašajo tople vode iz Mehiškega zaliva proti severnemu polu, kjer hladni tokovi potonejo in se v globinah valijo proti jugu, so najpomembnejši nadzorniki podnebja na severni polobli izven atmosfere. A sistem, imenovan atlantska meridialna cirkulacija (Amoc), je od leta 1950 oslabel za 15 odstotkov, in sicer zaradi taljenja ledu na Grenlandiji in segrevanja oceanov, kar pomeni, da so vode manj goste. To pomeni, da se je kroženje vode močno upočasnilo, še več, upočasnjevanje se še stopnjuje, so zapisali pri Guardianu.
''Iz študij preteklosti, vemo, da so spremembe v tokovih povzročile največje vplive v podnebju,'' je za Guardian povedal Stefan Rahmstorf iz instituta za podnebje Potsdam v Nemčiji. ''Rad bi vedel, kje in kdaj se bo zgodila točka preloma, a tega žal ne vemo. Ampak vsekakor bi morali za vsako ceno preprečiti motnje tokov. To je še en razlog, zakaj moramo čim prej omejiti globalno segrevanje,'' je dejal.
Poleg te zaskrbljujoče študije, je druga pokazala, da se ledena ploskev na Grenladniji tali najhitreje v zadnjih 450 letih. Dodaten pritok hladne vode bo še oslabil Amoc, a znanstveniki žal ne morejo napovedati, kdaj bi se lahko sistem povsem podrl. Modeli namreč zatajijo, ker gre za zelo krhko ravnotežje gostote - to je, temperatur in slanosti v oceanu.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.