Izračun iz leta 1973: Življenje, kot ga poznamo, se bo končalo leta 2040

Čeprav je analiza stara skoraj 50 let, je tako natančno napovedala določene zadeve, da so se pred kratkim v Australian Broadcasting Companyju odločili, da jo znova objavijo. S tem so želeli vsem nastaviti ogledalo in nas opomniti, da smo že veliko naredili, a še vedno premalo, da bi preprečili znižanje življenjskega standarda in konec človeške civilizacije. V analizi, ki so jo v angleškem jeziku lahko ogledate v spodnjem oknu, so napovedali, da bodo naraščajoče število prebivalcev, onesnaževanje in prekomerno porabljanje naravnih surovin nekje okrog leta 2020 glavni krivec za zmanjšanje življenjskega standarda za človeštvo. Po tej točki, od koder ni vrnitve, se bo število prebivalcev drastično zmanjševalo, onesnaževanje bo preseglo vse limite in kakovost življenja bo strmoglavila na nič.

Superračunalnik, ki je izračunal vse scenarije, je bil jasen: če človeštvo leta 1973 ne bo začelo sprememb, bo 21. stoletje somrak človeštva. Voditelj v prispevku nadaljuje napoved in prikaže se najslabši scenarij: konec civilizacije, kot jo poznamo, med letoma 2040 in 2050. Število prebivalcev bo manjše, kot je bilo leta 1900 (1,6 milijarde ljudi), in samo še sedmina napovedanega vrha prebivalstva okrog leta 2030 – 8,5 milijarde ljudi. Če ne celo manjše.

Kakšne so napovedi?

Na kratko: niso dobre. Število prebivalcev raste po napovedani shemi iz leta 1973, onesnaževanje se povečuje, da ne omenjamo globalnega segrevanja in porasta ogljikovega dioksida, kjer nam ne uspeva znižati izpustov na vzdržno raven. Uspelo nam je s številnimi majhnimi ukrepi, kot so recikliranje, obnovljivi viri in prepoved najnevarnejših spojin, a to še zdaleč ne zadostuje za obračanje trenda. 1. avgusta smo že bili na Zemljinem "kreditu". Gre za dan, ko je človeštvo porabilo že vse naravne vire, ki so mu na Zemlji na voljo za tisto leto, in torej od takrat živi 'na kredit'. Ta dan vsako leto nastopi prej, opozarjajo ekologi, Slovenija pa je v ekološki dolg stopila že 12. maja. Porabljamo več, kot je mogoče reciklirati ali obnoviti. Tudi obstoj in prihodnost pariškega podnebnega sporazuma je v zraku po izstopu ZDA, kar je ustavilo še nekaj tistih korakov v pravo smer, saj je bil to prvi globalni dogovor za zmanjševanje porabe surovin in izpustov ogljikovega dioksida.

Kot so povedali v WWF Adria, je "obstoj v ekološkem dolgu mogoč zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja prek meja planeta že lahko občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb ter strmega upadanja globalne biodiverzitete." Prav tako že številne okoljevarstvene organizacije sporočajo – časa imamo do leta 2020, da spremenimo trende, kajti to dolgujemo našim zanamcem.