
V začetku poletja sta se 20- in 21-letnik iz Maribora prvič lotila večjega mamilarskega posla. 4. junija sta na območje mesteca Ski (na jugovzhodu Norveške) z vsega nekaj manj kot 30.000 prebivalci 'uspešno' uvozila znatno količino droge. Nanju so takrat postali pozorni tudi norveški organi pregona.
Že slab teden dni zatem so policisti potrkali na vrata doma moškega, ki sta mu predala pošiljko. Pri preprodajalcu, čigar status se je nato spremenil v tretjega pridržanega osumljenca, so 10. junija opravili hišno preiskavo in prepovedano drogo tudi našli in zasegli. "Obdolženi (20-letni Mariborčan, op. p.) je med zaslišanjem potrdil, da sta bila on in soobtoženi v avtomobilu, ki ga je 4. junija v Skiju posnela kamera," izhaja iz dokumentov okrožnega sodišča v Južnem Ostfoldu, ki smo jih uspeli pridobiti. In še: da so norveški policisti mamila nato našli prav pri osebi, ki je tisto sredo v garažni hiši stopila pred njuno vozilo.
Prijeli so ju pri Haldnu
A da so jima norveški kriminalisti že na sledi, mladeniča očitno nista vedela še nadaljnja dva tedna, ko sta ponovila (oziroma vsaj skušala ponoviti) podvig. 20. junija sta v kombi znamke citroen jumper, ki je v lasti 21-letnika, spravila kar 30 kilogramov kokaina.
Ali sta 'tovor' v Sloveniji zgolj preložila ali sta ga odšla iskat kam drugam, zaenkrat še ni znano. "Ta roba ponavadi prihaja iz Črne gore in Srbije in potuje naprej na Dansko, Švedsko in Norveško," pripoveduje eden od naših virov. Pot iz Slovenije do Haldna, kjer so ju ujeli, z avtomobilom v najboljšem primeru in brez postankov sicer traja okoli 20 ur.

Glede na to, da sta iz Maribora pod pretvezo dela v sosednji Avstriji odšla v petek zjutraj, na avtocesti, par kilometrov za švedsko-norveško mejo, pa so ju policisti iz prometa 'izločili' šele v nedeljo ob 13.30, je povsem možno tudi, da sta po drogo odšla izven meja Slovenije.
Norveška med največjimi porabnicami kokaina v Evropi
Norveška je sicer na neslavnem tretjem vrhu med evropskimi državami po porabi kokaina med mladimi, na kar so že pred časom opozarjale tamkajšnje oblasti. Samo v letu 2023 so norveški cariniki opravili skoraj 1850 zasegov prepovedanih drog, vključno z rekordnimi količinami kokaina, kar je več kot v prejšnjih desetih letih skupaj.
Gram kokaina – po informacijah naših virov – v veleprodaji na Norveškem dosega ceno tudi do 150 evrov, kar pomeni, da bi mladeniča (oziroma njuni 'nadrejeni') za 30 kilogramov v žep lahko pospravila tudi do tri milijone evrov, pri maloprodaji pa še precej več.
A da naj bi bila fanta zgolj prevoznika – 'muli', je medtem slišati v Mariboru. "Skorajda nemogoče je, da bi se takšnega posla lotila na lastno pest in da bi pri teh letih sploh imela vzpostavljeno mrežo vez, ki bi jima to omogočila. Ali sta preprosto mlada, naivna in neumna ali pa ju je pravi organizator vrgel pod vlak, medtem ko so po drugi poti tja spravljali še precej večjo zalogo," meni naš sogovornik in dodaja, da za tem najverjetneje stoji precej večja 'riba'.
Mariborski policisti medtem neposredno na vprašanje, ali v zvezi z njunim prijetjem preiskujejo še koga, ne odgovarjajo. "Za zdaj lahko potrdimo le, da smo bili seznanjeni s postopki s slovenskima državljanoma na tujem. V splošnem pa pojasnjujemo, da v tovrstnih primerih slovenski policisti aktivno sodelujemo s tujimi varnostnimi organi in pri tem ukrepamo v skladu s svojimi pristojnostmi," na vprašanje, ali so v zvezi s tem opravili kakšne razgovore, poizvedovanja, zaslišanja, odgovarjajo na Policijski upravi (PU) Maribor.
Pripor zaradi bojazni vplivanja na sodelavce, uničenja dokazov, begosumnosti
Je pa nekoliko več podrobnosti razbrati iz dokumentov norveškega sodišča, kamor so ju privedli drugi dan po prijetju. Tožilstvo je za oba najprej zahtevalo pripor s štiritedensko prepovedjo dopisovanja in obiskov, v prvih dveh tednih pa celo popolno osamitev.
Pri svoji oceni je sodišče posebej poudarilo resnost in obseg zadeve, močne razloge za sum, organizirano in mednarodno naravo primera (za prevoz in trgovanje z drogami na Norveškem je namreč potrebna dobra organizacija) ter pričakovano kazen v primeru obsodbe. "Sodišče se tako strinja s tožilstvom, da /.../ kaže na to, da je vpletenih več oseb, tako na strani prejemnikov kot pošiljateljev, policija pa trenutno nad njimi seveda nima nadzora," izhaja iz prve zahteve tožilstva za pripor.
Kot so odločitev nadalje utemeljili na sodišču, je obstajala namreč neposredna bojazen in nevarnost za ogrozitev preiskave. Prijeta Mariborčana bi lahko – v kolikor bi imela možnost komunikacije z osebami zunaj zapora – poskrbela za odstranitev dokazov. "Na primer z usklajevanjem ali vplivanjem na izjave drugih, morebitnim obveščanjem ostalih vpletenih ali napotki, da uničijo druge fizične ali tehnične dokaze," je bilo prepričano sodišče v Južnem Ostfoldu. Kot so še poudarili, je pomembno, da ima policija možnost preiskati primer brez poskusov sabotaže ali vplivanja. "To velja tako za izvajanje zaslišanj kot za pregled zaseženih drog in mobilnih telefonov." Po naših informacijah so pri starejšem od pridržanih namreč našli štiri mobilne telefone, norveški kriminalisti pa se tako ukvarjajo tudi s pregledom in analizo zaseženih SIM kartic.
| Po mnenju sodišča je (bilo) prav tako pomembno, da obdolžena nimata možnosti komunikacije z drugimi osebami v zaporu. "Sodišče zlasti poudarja, da lahko obdolženi druge zapornike izkoristi kot posrednike, tako da ima preko njih možnost komunicirati z drugimi vpletenimi in pričami ter s tem tudi možnost, da uničijo dokaze v zadevi. Sodišče ugotavlja, da bi lahko že zelo kratka sporočila drugim vpletenim pomenila znatno škodo za preiskavo, /.../ obdolženi ima več priložnosti za uničenje dokazov, in da obstaja očitno tveganje, da bo brez osamitve to priložnost izkoristil," piše v sklepu sodišča za 14-dnevno popolno osamitev priprtih. |
Tožilstvo je zahtevo za pridržanje utemeljilo tudi s tveganjem izmikanja. Pripor zaradi nevarnosti pobega zahteva obstoj 'razloga za bojazen', da se bosta izognila pregonu ali izvršitvi kazni, piše v sklepih sodišča. Kot navajajo, sta obdolžena slovenska (tuja) državljana brez znane stalne ali fiksne povezave z Norveško, verjetno edini namen njunega potovanja pa je bil uvoz droge. "Sum zoper njiju se šteje za močnega, kar v kombinaciji s /.../ pričakovano kaznijo v primeru obsodbe ter organizirano in mednarodno naravo primera kaže na to, da imata jasno spodbudo, ter velike možnosti, da bi se dejansko poskušala izogniti pregonu na Norveškem. /.../ Takšni kriminalci imajo pogosto večje mreže in vire, ki lahko zagotovijo boljše možnosti za uspešno izogibanje," pravijo na sodišču.

V celoti priznal le eden, preiskava primera zaključena še jeseni?
Popolna izolacija se je 20- in 21- letniku nato iztekla 4. julija, prepoved dopisovanja in obiskov pa 21. julija. Oba sta – kot je razvidno iz odredb sodišča o priporu – na policijskem zaslišanju krivdo (vsaj deloma) priznala. "Obdolženi priznava kazensko odgovornost za uvoz približno 30 kilogramov kokaina. Prav tako je pojasnil in priznal odgovornost za uvoz znatne količine mamil na Norveško 4. junija," izhaja iz dokumentov sodišča glede 21-letnika. Ter še: da je njegova obramba izjavila, da se bo primer nadaljeval kot "čisti primer priznanja". V dokumentaciji mlajšega od pridržanih takšnega priznanja ni zaslediti, mu pa norveški organi pregona očitajo "sodelovanje".
Kaj ju bremeni?
Kazenski zakonik Norveške:
Člen 232: Hudo kaznivo dejanje, povezano z mamili
Kazen za hudo kaznivo dejanje, povezano z mamili, je zapor do 10 let. Pri ugotavljanju, ali je kaznivo dejanje hudo, se posebna pozornost nameni:
a. vrsti snovi, za katero gre,
b. količini in
c. naravi kaznivega dejanja.
Kazen za kazniva dejanja, ki vključujejo zelo veliko količino, je zapor od treh do 15 let. V posebej hudih okoliščinah se lahko izreče zaporna kazen do 21 let.
Kazen za malomarno hudo kaznivo dejanje, povezano z mamili, je zapor do šest let.
Člen 231: Kaznivo dejanje, povezano z mamili
Oseba, ki nezakonito proizvaja, uvaža, izvaža, pridobiva, skladišči, pošilja ali dobavlja snov, ki se v skladu s pravili, izdanimi v skladu z 22. členom Zakona o drogah, šteje za mamilo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do dveh let.
Kazen za malomarno kaznivo dejanje, povezano z mamili, je denarna kazen ali zapor do enega leta.
Člen 15: Pomoč oziroma sodelovanje
Kazenska določba se uporablja tudi za vsako osebo, ki prispeva h kršitvi, razen če ni določeno drugače.
Tožilstvo v svojem poročilu z dne 10. septembra sicer še navaja, da je primer v sklepni fazi preiskave in bo predvidoma zaključen v nekaj tednih. Oba tudi ostajata v priporu – 20-letnik v Haldnu, leto dni starejši Mariborčan pa v Oslu.






























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.