Kos: Izločitve dokazov iz tujine še nisem videl

Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je po današnjem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik napovedala pritožbo tožilstva, sama sodba pa je glede na izločitev dokazov in na dokaze, ki so ostali v sodnem spisu, ni presenetila. Se bo pa tožilstvo pritožilo tako na sodbo kot tudi na sklep o izločitvi dokazov, je napovedala. Meni tudi, da so kazni za četverico obsojenih prenizke, saj je sama predlagala višje kazni. Večino obtoženih, a danes oproščenih, so bremenili dokazi, ki jih je sodišče v začetku tega meseca izločilo, na podlagi tega pa tudi odpravilo pripor.

V oddaji 24UR ZVEČER pa je Žgajnarjeva povedala, da je to šele začetek. Zdaj bodo počakali, da dobijo pisno odpremo sodbe, nato pa se bodo nanjo pritožili. Prepričana je, da bi lahko drugostopenjski proces stekel precej hitro. Še enkrat je ponovila, da se bodo pritožili tudi na izločitev dokazov, pridobljenih v Sloveniji in Srbiji.

Če so bili pripori nelegalni, bi bili lahko zelo dragi za državo

Drago Kos, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, pa je v oddaji povedal, da ne pozna procesa v Sloveniji, v katerem bi bili izločeni dokazi, ki so bili v tuji državi pridobljeni po tam veljavni zakonodaji. Če pa je izločitev pravilna, potem to po njegovih besedah pomeni, da so bili vsi obtoženci v priporu zelo dolgo časa nelegalno, zaradi česar se lahko pritožijo in zahtevajo tudi odškodnino. Zaprti so bili več kot 800 dni, za vsak dan pa bi lahko 11 priprtih zahtevalo okoli 50 evrov.

Kos je tudi prepričan, da bi lahko policija in tožilstvo postopke, ki so bili izvedeni v primeru Balkanskega bojevnika, izkoristili za ugotovitev, kaj je šlo narobe in kako takšne napake odpraviti. Hkrati dodaja, da je pri vsem tem treba spoštovati človekove pravice, a Slovenija ima po njegovem mnenju slabe standarde za boj proti kriminalu in bi jih morala nadgraditi.

Pličanič: Proces je bil zelo dolg

Zadeva Balkanski bojevnik je lahko eden od primerov, ki nakazuje, da slovenska sodišča niso dovolj učinkovita, saj je v dveh letih prišlo le do prvostopenjske sodbe, je dejal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. O zadevi je seznanjen zgolj iz medijev, postopek pa vodi sodišče, v katerega odločitve ne sme in ne more posegati. Je pa spomnil, da se pripravljajo sodne reforme, ki jih usklajujejo s sodstvom, odvetniki in drugimi v pravosodju.

Janja Roblek, predsednica sodniškega društva, pa pravi, da za sodbo ne moremo reči, da je dobra ali slaba, temveč da jo je mogoče le izpodbijati z vsemi sredstvi, ki so z zakonom predvidena.

'Hudič je v podrobnostih'

Po mnenju predsednika društva kriminalistov Slovenije Jakoba Demšarja je sodba prav tako pričakovana. "Če ni dokazov, ki glavnega obtoženca obremenjujejo, drugače ni moglo biti," je ocenil Demšar. Strinja se, da bi bilo treba glede zakonitosti dokazov verjetno kaj spremeniti tudi na sistemski ravni. Nekatera pravna določila po njegovih besedah obstajajo, a "očitno niso dovolj natančna. Čeprav se te natančnosti niti ne da določiti, saj ima sodišče tudi neko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju dokazov".

Sodna in pravna borba se bo po njegovem nadaljevala okoli vprašanja, kdaj je dokaz pridobljen nezakonito. Ob določilu glede prepovedi uporabe nezakonito pridobljenih dokazov namreč opozarja, da je "hudič v podrobnostih".

"V tej zgodbi namreč ne gre za to, da bi imeli opraviti z nekimi jagenjčki, ki so se naključno pred obličjem pravice znašli zaradi grdih in škodoželjnih policistov in kriminalistov ali zato ker jih tožilka nima rada. Ampak gre za hudo obliko kriminala," je bil jasen Demšar. Sicer pa pravi, da za zdaj ne vidi nobene posebne zaskrbljenosti, saj je treba počakati na nadaljnje sodne odločitve. "Lahko da se bo zgodba obrnila in bodo tisti, ki so bili danes oproščeni, dobili po 20 let zapora," je dejal.

Direktor policije molči

Na izločitev dokazov in izpustitev nekaterih priprtih se je že pred enim tednom odzval direktor policije Stanislav Veniger, ki je dejal, da je bil to "velik šok za vse in veliko razočaranje za policiste, ki so sodelovali pri preiskavi". Predvsem del, ki zadeva izločitev srbskih dokazov, po Venigerjevih besedah odpira tudi pomembno vprašanje nacionalne varnosti.

"Če prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih odredijo v Srbiji, pri nas ne veljajo, to pomeni, da se gre nekdo lahko organizirano čezmejno kriminaliteto v Srbiji, pri nas pa mirno diha," je dejal. Današnje sodbe pa ne komentira, saj, kot so sporočili z generalne policijske uprave, ne morejo komentirati dela sodne veje oblasti.

Tudi iz kabineta ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka so sporočili, da sodbe ne bodo komentirali.

Žgajnarjeva je po koncu današnje obravnave dejala še, da je težko reči, da se veseli obravnave na višjem sodišču. Pravi pa, da bodo z nestrpnostjo pričakovali odločitev višjega sodišča. Ponovila je, da so bili vsi dokazi pridobljeni zakonito.

"Zaporna kazen bi bila za njih še najmanj huda"

Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede pa meni, da je glavni cilj – omejevanje kriminalitete – vsekakor dosežen. Za trgovino z drogami je značilno, da je konkurenca med kriminalnimi skupinami velika in da tisti, ki se znajdejo v postopkih, že s tem postanejo bolj ranljivi, pojasnjuje. Zaporna kazen bi bila za obtožene še najmanjša. Večja sankcija je, če so odrezani od denarja in če skupina s tem svojim neuspehom slabi, je prepričan Dobovšek. S tem ko so odkriti, izgubijo zaupanje znotraj same organizacije, oslabljeni so v odnosu do drugih kriminalnih organizacij in tudi poznani organom pregona. Nadaljnje delovanje na tem področju jim je tako oteženo, saj so nanje bolj pozorni tako v Sloveniji kot v drugih državah, je dejal Dobovšek.

Opozarja, da je to, kar policija odkrije, le vrh ledene gore, zato je treba delovati na vseh ravneh. Države bi morale narediti več, da bi ljudem nudile ugodno življenje, dobro službo, da ne bi posegali po drogah, je še povedal. Dobovšek je pojasnil, da se heroina še vedno največ pridela v Afganistanu, od koder potuje v Evropo in drugam po svetu, en del tudi po balkanski poti čez Slovenijo.

Pri kokainu se kažejo premiki; potem ko je včasih v Evropo prihajal prek Nizozemske in Belgije, zatem nekaj časa prek Španije in en del v zadnjih letih prek italijanskega škornja, gredo zdaj poti še bolj na vzhod in se priključijo tudi na balkansko pot s heroinom.