Gaspetiju za trojni uboj skupna kazen 30 let

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je Petra Gaspetija spoznal za krivega trojnega uboja na Domžalskem junija lani.

Kot je v današnji obrazložitvi sodbe dejala predsednica sodnega senata Marjeta Dvornik, ni dvoma, da je Gaspeti izvršil očitana dejanja, a je hkrati sodišče ocenilo, da niso bili izpolnjeni vsi elementi kaznivega dejanja umora.

Zato se je sodišče odločilo, da kaznivo dejanje prekvalificira v uboj, za katerega je najvišja predpisana kazen 15 let zapora. Za vsak uboj mu je prisodilo 12 let zaporne kazni in mu nato izreklo enotno kazen 30 let zapora, pri čemer je kot olajševalno okoliščino upoštevalo tudi Gaspetijevo osebnostno motnjo. Poleg tega so mu, zaradi ponovitvene nevarnosti, podaljšali pripor.

Po dogodku je sam poklical policiste

Gaspeti naj bi 13. junija 2020 v Škocjanu pri Domžalah z ostrim predmetom tako hudo poškodoval sorodnike, stare 81, 74 in 51 let, da so na kraju umrli. Žrtve so bili babica, dedek in stric. Po dogodku je sam poklical policiste.

Forenziki so po besedah tožilke Maše Podlipnik potrdili, da so na držalu noža ter na telefonski slušalki, najdeni v hiši, potrdili biološke sledi Gaspetija. Potrdili so tudi, da mu pripadajo krvave sledi stopal po hiši.

Tožilka je sodišču sicer predlagala, da Gaspetija spozna za krivega in mu za vsako posamezno kaznivo dejanje določi kazen 30 let zapora ter mu izreče enotno kazen dosmrtnega zapora. Za obtoženega ni našla niti nobene olajševalne okoliščine. Šlo je za šele tretji primer predloga dosmrtne kazni, odkar je ta uveljavljena pri nas, in če bi sodišče to kazen izreklo, bi bila to prva dosmrtna kazen v Sloveniji.

Gaspetijev zagovornik Anže Mlinarič je bil sicer prepričan, da Gaspetiju niso uspeli dokazati nobenega očitanega dejanja, zato je sodišču predlagal izrek oprostilne sodbe. Med olajševalnimi okoliščinami je med drugim naštel Gaspetijevo dozdajšnjo nekaznovanost, nenasilno zgodovino, redno izpolnjevanje šolskih obveznosti in njegovo osebnostno motnjo.

Gaspetija, ki se sam na sodišču ni zagovarjal, sta namreč pregledala dva psihiatrična izvedenca. Prvi mu je pripisal shizoidno in deloma narcistično osebnostno motnjo, a se je svojih dejanj po oceni izvedenca kljub temu zavedal. Drugi pa mu je diagnosticiral neopredeljeno psihotično motnjo in mešano osebnostno motnjo, na katero ne more vplivati, lahko pa vpliva na to, kako se bo odražala v odnosu do drugih.