Kriminalisti PU Celje so v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije na GPU, kriminalisti PU Krško ter kriminalistično policijo Nemčije, Švice, Avstrije in Makedonije zaključili obsežno mednarodno preiskavo v zvezi s kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, je danes pojasnil Jože Senica, vodja sektorja za kriminalistično policijo na PU Celje.
Začeli so jo januarja letos, uporabili pa so tako klasične policijske kot tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Med preiskavo so pridobili dokaze o delovanju mednarodne kriminalne združbe, ki je izvrševala kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, s tem da je organizirala prevoz več kilogramov prepovedane droge heroin po tako imenovani 'balkanski poti' iz Makedonije v države Evropske unije. V ta namen so člani hudodelske združbe drogo nabavljali v Makedoniji, jo prevažali v vozilih, prenašali na telesu in skrivali v predmetih.
Policistom je zoper osem osumljencev – slovenskih in makedonskih državljanov – uspelo pridobiti dokaze za tri prevoze heroina, pri čemer so jim zasegli skupno okoli 15,6 kilograma heroina. Značilnost kriminalne združbe je bila dobra organiziranost v smislu razdelitve nalog za izpeljavo kriminalnega dejanja, dobra povezanost s kriminalnimi združbami v drugih državah, specialno povratništvo, veliko 'varnostnih' ukrepov, namenjenih onemogočanju pridobivanja dokazov s strani policije, in tihotapljenje velikih količin heroina. "Sumimo, da je hudodelska združba samo v času preiskave v države EU pretihotapila okoli 60 kilogramov heroina.“
Zoper dva osumljena, 64-letnika in 52-letnika z območja Slovenskih Konjic, so odredili pridržanje, enega osumljenca, 41-letnega državljana Makedonije, pa še iščejo. Trije so v priporu v tujini, dva pa zaporno kazen prestajata v Sloveniji.
Ugotovili so namreč, da se je 64-letnik iz Slovenskih Konjic z dvojnim državljanstvom (slovenskim in makedonskim), ki je bil leta 1992 v Nemčiji že obsojen na 12-letno zaporno kazen zaradi tihotapstva heroina, ukvarjal z izvažanjem vozil iz Slovenije v Makedonijo. Ob svoji legalni dejavnosti, za katero sicer ni imel registriranega podjetja v Sloveniji, je še večkrat mesečno organiziral tihotapstvo heroina iz Makedonije v Slovenijo in naprej v države EU, pri čemer je v hudodelski združbi sodeloval s svojim sinom, živečim v Makedoniji, ter z drugimi osebami z območja obeh držav. Zoper njega zaradi trgovine z drogo vodijo postopek tudi v Avstriji.
Tudi zoper 52-letnika na Okrožnem sodišču v Celju teče postopek na podlagi pravnomočne obtožnice, ker je bil v letu 2004 ovaden kot član mednarodne hudodelske združbe zaradi tihotapljenja heroina, zaradi česar je bil tudi 12 mesecev v priporu.
Balkanska pot
Slovenija je na prometnih poteh med jugovzhodno in zahodno Evropo, je pojasnil Marjan Fank, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na GPU. Te poti uporabljajo za svoje posle tudi različne kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tihotapstvom prepovedanih drog in nedovoljenih snovi v športu, orožja in eksplozivnih snovi, ljudi ... Gre za t. i. Balkansko pot.
Heroin prihaja v Evropo po dveh glavnih trgovskih poteh. Po tranzitu skozi Pakistan, Iran in Turčijo se ta pot razdeli v južno vejo skozi Grčijo, Makedonijo, Albanijo, Italijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino ter na severno vejo skozi Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko.
V Evropi je mogoče najti dve obliki uvoženega heroina – običajno je na voljo rjavi heroin (njegova osnovna kemična oblika), manj pogosto pa ponavadi dražji beli heroin (oblika soli), ki navadno izvira iz jugovzhodne Azije. Cene so dokaj različne. Tako stane gram prepovedane droge heroin od 7 do 10 evrov v Turčiji in do 130 evrov na Švedskem. Cene belega heroina se gibljejo med 40 in 200 evri. V Sloveniji je povprečna cena rjavega heroina za gram med 20 in 30 evri.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.