Električni skiroji so večplasten problem: kršenje predpisov in tatvine

O problematiki sta na tiskovni konferenci spregovorila Peter Leban, inšpektor za promet v Sektorju uniformirane policije PU Koper, in Andrej Rupnik, kriminalistični inšpektor v Sektorju kriminalistične policije PU Koper.

Leben je povedal, da je električnih skirojev v prometu vse več. Enako velja za električna kolesa. "Njihova uporaba je zelo moderna, enostavna, hkrati pa tudi nevarna. Na PU Koper imamo zabeleženih že nekaj prometnih nesreč z električnimi skiroji. Pogosto so posledice prometnih nesreče telesne poškodbe, včasih tudi hude."

Po trenutni zakonodaji se električni skiro uvršča med t.i. posebna prevozna sredstva, ki se jih lahko uporablja v cestnem prometu na površinah, namenjenim pešcem in kolesarjem, ter v območjih za pešce oziroma območjih umirjenega prometa. Skiro je potrebno uporabljati tako, da ne ogrožamo oziroma oviramo pešcev in kolesarjev. 

Povedal je, da imajo skiroji majhna kolesa, razvijejo pa velike hitrosti, zato lahko uporabnik hitro izgubi nadzor. Drugi problem pa je, da so praktično neslišni za druge udeležence v prometu. Opozoril je tudi na pomanjkanje predpisov glede zaščitne opreme. "Predlagam, da uporabniki nosijo zaščitna sredstva, podobna, kot jih imajo kolesarji in uporabniki rolerjev. Trenutno zakonodaja trenutnih zaščitnih sredstev žal ne predpisuje."

Policija poudarja, da uporabnikom električnih skirojev svetujejo, da kljub temu, da zakonsko ni predpisano, uporabljate zaščitno čelado, ki se jo uporablja pri kolesarjenju ali rolanju, pa tudi ščitnike za kolena in komolce, vsaj otroci. Najpogostejši uporabniki skirojev so sicer tisti, ki imajo že nekaj predhodnega znanja iz  cestnoprometnih predpisov, so pa med njimi tudi otroci in teh, opažajo, je vse več. Otroci električnih skirojev ne smejo uporabljati samostojno, torej brez spremstva staršev.

Leben je povedal, da bodo v tednu, ko potekajo dnevi mobilnosti, poostrili nadzor tudi nad uporabniki skirojev. Pozval jih je k upoštevanju prometnih predpisov in uporabi zaščitne opreme. 

Stroški tatvin koles presegajo milijon evrov letno

Rupnik je povedal, da je na območju Slovenije letno ukradenih od 2000 do 3000 koles. Stroški tatvin presegajo milijon evrov. Na območju PU Koper beležijo znaten porast tatvine koles, letos kar 85-odstoten. V prvih osmih mesecih so obravnavali skupno 64 primerov tatvin. Vse več je tudi tatvin električnih koles in skirojev. Letos so obravnavali sedem primerov tatvine električnih skirojev.

Po podatki policije je največ tatvin na območju Ljubljane, pri čemer je preiskanost oz. število najdenih in vrnjenih ukradenih koles relativno nizka. Tudi sicer so tatvine koles najpogostejše v večjih mestih, kjer je tudi največja gostota koles. To velja tudi za PU Koper, saj je na območju policijske uprave več kot polovica koles ukradenih prav v Kopru, sledi mesto Piran. V povprečju je uspešno preiskanih med 5 in 10 odstotkov tatvin koles, pri čemer je tudi odstotek najdenih ukradenih koles podoben. Relativno nizka preiskanost takšnih kaznivih dejanj je posledica tega, da storilci praviloma ne puščajo za seboj uporabnih sledov in da so ukradena kolesa težko izsledljiva, saj niso motorna vozila, ki bi jih bilo potrebno uradno registrirati.

"Večina tatvin je bila izvršena v nočnem času, vendar v zadnjem času opažamo, da storilci takšna dejanja izvajajo vse bolj drzno, tudi sredi belega dne," je pojasnil Rupnik in dodal, da je vedno več organiziranih oblik tatvine koles. Največ tatvin je zabeleženih v večjih mestih.  V dnevnem času se pojavljajo tatvine koles predvsem pred nakupovalnimi centri in gostinskimi objekti. 

Če je še pred časom torej veljalo, da so si storilci, praviloma odvisniki od prepovedanih drog, za tarče izbirali nevarovana kolesa različnih vrst in znamk ter cenovnih razredov na ulicah oz. parkiriščih ali pa le-ta kradli z vlomi v kleti in kolesarnice, so v zadnjem času vedno pogosteje tarča priklenjena kolesa ali celo kolesa pospravljena v in na vozilih, ki jih vedno pogosteje kradejo tudi sredi belega dne, v množici ljudi. Policisti ocenjujejo, da je v zadnjih letih vedno več primerov tatvin koles in električnih skirojev, ki jih zakrivijo skupine storilcev, posebej organizirane za izvrševanje serij takšnih kaznivih dejanj, z namenom nadaljnjega razpečevanja ukradenih predmetov na domačem ali tujem črnem trgu. Vedno pogosteje so predmet tatvin tudi električna kolesa, ki so večje vrednosti in so praviloma bolje zaščitena. Občasno se pojavljajo tudi primeri, ko so dražja kolesa ukradena z vlomi v objekte ali vozila.

Ljudi je pozval, naj po nakupih koles shranjujejo dokumentacijo o nakupu, jih individualno označijo ter fotografirajo. "To pomaga policiji pri identifikaciji ukradenih koles," je pojasnil Rupnik. "Močno je priporočljivo, da ljudje pri zaklepanju koles uporabljajo kakovostne pripomočke." 

Kriminalistični inšpektor PU Koper je hkrati opozoril, naj bodo potencialni kupci koles pozorni na sumljive spletne oglase, saj razpečevalci pogosto uporabljajo spletne platforme za prodajo ukradenih koles in skirojev.