Filmsko načrtovanje Pukanićevega umora

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je na zagrebško sodišče vložil obtožnico, ki Roberta Matanića, Luka Matanića, Amira Mafalanija, Željka Milovanovića, Bojana Gudurića in Slobodana Djurovića navaja kot krivce za smrt urednika in solastnika Nacionala Iva Pukanića ter vodjo prodaje Nika Franjića. Dodatno jih obtožnica bremeni tudi ogrožanja varnosti in združevanja z namenom storitve kaznivega dejanja.

Načrt se je začel odvijati v prvi polovici leta 2008

Kot navaja Uskok, so obtoženci kot člani kriminalne združbe kazniva dejanja zagrešili zaradi koristoljubja. Po njihovo je namreč v prvi polovici leta 2008 Sreten Jocić, bolj znan kot Joca Amsterdam, v Srbiji organiziral kriminalno združbo, ki je delovala tako na območju Srbije kot tudi v okoliških državah.

Slobodan Djurović naj bi bil tisti, ki je po navodilu Jocića organiziral umor Iva Pukanića. Zato naj bi mu Jocić dal 1.500.000 evrov. Kriminalna združba naj bi v tem imela korist, saj bi tako Pukaniću preprečila, da javnost obvešča o delovanju več kriminalnih združb na območju Balkana. Pri tem naj bi sicer združba načrtovala umor še dveh oseb, a njuna identiteta ni znana.

Uskok nadaljuje, da je nato Djurović Robertu Mataniću naročil, naj poišče dve osebi, ki jima zaupa in ki sta pripravljeni umoriti Pukanića. Priključila sta se Luka Matanić in Amir Mafalani, skupaj pa so pridobili sredstva, s katerimi so lahko sledili in nadzirali vse Pukanićeve korake. Željko Milovanović in Bojan Gudurić sta zaradi načrta pripotovala v Zagreb, njuna naloga pa je bila pridobiti eksplozivne naprave in orožje, hkrati pa sta morala dnevno slediti Pukaniću in se odločiti, na kakšen način bo združba izpeljala njegov umor.

Odločitev je padla po nekajmesečni organizaciji

Skupne sestanke naj bi omenjeni možje po trditvah Uskoka imeli v Zagrebu v stanovanju Roberta Matanića. Potem ko so Pukaniću nekaj časa sledili, pa so se odločili, da bodo svoj načrt izvršili 23. septembra 2008. Na teh skupnih sestankih je sodeloval tudi Slobodan Djurović, ki je plačeval za vse stroške nabave orožja, naprav za sledenje, avtomobile in motocikle, hkrati pa je nadziral tudi vse priprave na umor Pukanića.

Eksplozivno napravo, ki jo je moč aktivirati na daljavo, je po trditvah Uskoka priskrbel Željko Milovanović in jo nato 23. septembra okoli 12.40 s skuterjem pripeljal na parkirišče pred stavbo Nacionala. Skuter je parkiral v neposredni bližini Pukanićevega avtomobila, nato pa naj bi en ali več (Uskok ne ve točno) obtožencev čakalo na pravi trenutek, da aktivira eksplozivno napravo.

Združba je imela tudi rezervni načrt. Če naprava ne bi eksplodirala, bi Pukanića usmrtil Bojan Gudurić, ki je oborožen s puško čakal na podstrešju ene izmed okoliških zgradb. A ni mu bilo treba storiti ničesar, saj je prvotni načrt združbe uspel. Ob 18.27 so aktivirali eksplozivno napravo, Pukanić in Franjić – slednji se je očitno znašel na nepravem mestu ob nepravem času –, sta umrla na kraju dogodka.