"Policija zavrača navedbe odvetnika, ki so se v zadnjih dneh pojavile v medijih, da slovenski forenziki pri obravnavi kaznivega dejanja dvojnega umora niso opravili svojega dela in da ne znajo jemati ter zavarovati dokazov," so sporočili z Generalne policijske uprave.
Zagovornik Kristine Mislej Branko Gvozdić je namreč v zadnjih dneh medijem dajal izjave, v katerih je policiji očital, da so storili napake, ker niso z vratov obeh otrok odvzeli prstnih odtisov in brisov.
Kot razlagajo na policiji, iz očitkov odvetnika izhaja, da ogledna skupina pri ogledu kraja dejanja ni zavarovala vseh sledi, ki bi jih morala oziroma bi jih lahko. Policija mu odgovarja, da očitno ne pozna forenzičnih postopkov, saj trdi, da se sledi za preiskave jemljejo z nesterilnimi palčkami za ušesa. Za zavarovanje tovrstnih sledi pa so po besedah policije namenjeni posebni kompleti, ki jih imajo na voljo vsi kriminalistični tehniki, ki opravljajo oglede.
"V konkretnem primeru so kriminalistični tehniki opravljali ogled na kraju dejanja, ki je bil že močno spremenjen, prav tako pa v času ogleda ni bilo nikakršnih znakov, ki bi zahtevali odvzem tovrstnih sledi. Poudariti je treba, da so bile žrtve oživljane, pri čemer se sledi humane DNK odstranijo," pojasnjujejo na policiji.

Policija nadaljuje, da iz očitkov izhaja, da naj bi bilo odvzemanje prstnih odtisov s kože že trideset let uveljavljena metoda. A policija poudarja, da izzivanje prstnih sledi s kože ni trideset let razvita metoda, pač pa se že približno trideset let poskuša razviti takšno metodo, vendar doslej brez uspeha. "Prav tako velja poudariti, da v času ogleda kraja dejanja ni bilo indicev za takšen potek kaznivega dejanja," so dodali.
Po podatkih policije sta bila v zvezi s tem primerom ta teden še enkrat zaslišana dva izvedenca Centra za forenzične preiskave in sicer za daktiloskopijo in DNK, ki sta strokovno utemeljila, da v konkretni zadevi ni bilo nikakršnih pogojev za jemanje kakršnih koli sledi z vratu trupel.
Na policiji pravijo, da je slovenska forenzika s temi navedbami doživela neposredni napad in blatenje, čeprav tudi v evropskem merilu dosega dobre rezultate pri mednarodnih testih kakovosti. "Forenzični postopki zahtevajo spoštovanje standardov in ne temeljijo na popularnih nadaljevankah, ki forenziko prikazuje sicer zelo privlačno, vendar pogosto izkrivljeno in napačno," zaključuje policija.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.