Boštjan je bil z nami od prvega dneva, oktobra 1995, ko je Pop TV nastajal tudi kot projekt skupine tehničnih zanesenjakov, ki so se odločili, da bodo na noge postavili prvo resno zasebno televizijsko postajo. Bil je informatik in tudi tehnik po duši, tisti sodelavec, ki je hodil po hiši z izvijačem, če je bilo potrebno, poznal je vsak vijak, vsak zaslon, vse zapletene delovne procese, ki jih v takšnem podjetju ni malo. Bil je izjemen analitik, ki je znal predvideti, kam se bo razvijala tehnologija in kako držati korak z njo oziroma biti v tem boljši od ostalih.
V njegovem času smo kot televizija dosegli velike spremembe, slika, ki je prihajala v slovenske domove, je bila tudi po njegovi zaslugi najboljše kakovosti.
Bil je tudi eden od botrov video kluba VOYO, nelinearne televizije, vse spremembe so bile tudi del njegove vizije in predanosti.
In bil je človeški, nikoli ni bil samo šef, za svojo ekipo se je vedno znal postaviti, pokazal je, ko se ni strinjal, in pokazal je, ko ga je kaj zabolelo. In krivice so ga bolele.
Bil je topel in iskriv kolega in prijatelj, skupaj smo naredili veliko dobrih projektov in predvsem dobrih stvari.
In bil je navdušen športnik in popotnik, športu in potovanjem je poleg družine posvečal ves svoj prosti čas.
Z zadnjega družinskega potovanja po Italiji nam je še pred nekaj dnevi poslal fotografijo družinskega avtodoma v sončnem zahodu.
Dragi Boštjan, neizmerno te bomo pogrešali.
V imenu vseh zaposlenih naše medijske hiše svojcem izrekamo globoko sožalje.
