Kmalu po vstopu v sifon se je potapljač potopil 21 metrov na dno

"Zadnji reševalci iz jame. Intervencija zaključena," je ob 3.45 na Facebooku sporočila Jamarska reševalna služba. 49-letnega slovenskega potapljača, ki se je smrtno ponesrečil med potopom v Škocjanskih jamah, so na nosilih uspeli prenesti iz jame.

V celotni intervenciji je sodelovalo več kot 100 pripadnikov sistema zaščite, reševanja in pomoči Civilne zaščite RS, je na novinarski konferenci danes pojasnil namestnik vodje Jamarske reševalne službe (JRS) Maks Merela. "Glavno delo so opravili jamarski reševalci, skupaj jih je bilo prisotnih 72," je dejal Merela.

Nesreča se je zgodila v prvem sifonu – Ledenem dihniku v Martelovi dvorani. "Okoli 11. ure so se trije potapljači eden za drugim potopili v sifon, ki je dolg okoli 200 metrov in globok približno 20 metrov. Ponesrečeni potapljač je plaval v sredini. Plavali so ob vrvici in kmalu po vstopu v sifon je zadnji potapljač videl, da se je ponesrečeni potopil v globino na dno sifona – na globino 21 metrov. Takoj je odplaval do njega, a mu žal ni mogel več pomagati," je dejal namestnik vodje JRS.

Oba potapljača sta se nato vrnila iz sifona, odložila odvečno opremo, nato pa odšla nazaj v sifon po ponesrečenega in ga potegnila ven. Sledilo je dve in polurno oživljanje, ki pa ni bilo uspešno. "Zdravnik jamarske reševalne službe je po zvezi ob 18.40 potrdil smrt."

Komunikacija v jami od štaba do mesta nesreče je potekala prek žice, ekipe v jami pa so med seboj komunicirale s pomočjo radijskih postaj. V jami je po besedah Merele operativno delalo 45 jamarskih reševalcev, ki so bili v različnih časovnih obdobjih na različnih lokacijah razdeljeni v pet ekip. "Zaradi zahtevne konfiguracije smo tekom reševanja uporabljali tri različna jamarska nosila. Transport je krenil od mesta nesreče ob 19.25." Po besedah reševalcev je bil na srečo v jami nizek vodostaj reke, kar je omogočalo transport nosil tudi s čolnom in prihranilo veliko časa. Na tak način je potekal transport po velikem delu Martelove dvorane in Hankejevega kanala.

"Ekipa reševalcev v jami je še enkrat dokazala, da imamo v Sloveniji eno najbolj usposobljenih ekip za reševanje v različnih situacijah v jami, v tem primeru v zahtevnem vodnem delu. Ob koncu Hankejevega kanala so nosila dvignili iz struge reke in ga v drugih nosilih nesli ob varovanju po ferati Hankejevega kanala. To je fizično zelo naporno delo, saj lahko nosila nosita samo dva reševalca naenkrat – to pa je tudi razlog, da je za tovrsten transport potrebno veliko število reševalcev," je razložil Merela. Po tem pa je transport potekal naprej po turističnem delu Škocjanskih jam s pomočjo nosil na kolesih, ki jih ima za primer nezgode stalno v pripravljenosti Park Škocjanske jame.

"Ponesrečenega kolega jamarja so reševalci prinesli iz jame ob 3.20. Transport nosil je tako trajal sedem ur in 55 minut, celotna intervencija pa 16 ur. Ob 3.45 se je iz jame vrnil še zadnji reševalec, sledilo je pospravljanje opreme in odhod domov."

Jamarska zveza Slovenije in Jamarska reševalna služba sta se Parku Škocjanske jame ob tem zahvalili za dobro sodelovanje in pomoč tekom celotne intervencije. "Podatki poznavalcev tako kompleksnega dela jame so med reševanjem namreč bistvenega pomena. Zahvaljujem se tudi občinskemu štabu CZ Divača in štabu CZ Primorsko-notranjske, gasilcem, policistom ter državni enoti za psihološko pomoč. Zahvala  gre tudi ekipi URSZR za vso logistično podporo in koordinacijo reševalnih služb," je še sklenil namestnik vodje JRS.

Kraj nesreče – sifon 'Ledeni dihnik' – je več kot 1000 metrov oddaljen od vhoda v jamo in od turistične poti po jami, ki je del Unescove dediščine. Od vhoda v jamski kompleks do kraja nesreče je približno uro normalne hoje.

Nesreča se je sicer zgodila med raziskovalno akcijo jamarjev potapljačev. Namen takih potapljaških akcij je povezava Škocjanskih jam in Kačne jame.