Začelo se je s potisnim sporočilom, ki ga je Franjo Mulec prejel na svoj mobilni telefon: "Vaš račun je blokiran." Razlaga, da ni kliknil ničesar, ampak takoj poklical osebnega bančnika. Potem sta se dogovorila, da si je v sami aplikaciji spet nazaj odklenil vse te dostope.Ob vstopu v aplikacijo pa šok - izpraznjeni so bili vsi tekoči računi: dva njegova, računa obeh otrok in račun prostovoljnega gasilskega društva.
"Nič evrov. Kaj te zdaj to? Še do konca dol skrolam in ugotovim, da se je isto zgodilo tudi za PGD, tako da vse, kar sem jaz bil pooblaščen, so dobesedno počistili," pripoveduje.
Goljufijo je prijavil policiji, po več dneh je nekaj izginulega denarja od skupaj več deset tisoč evrov, ki so mu jih ukradli, s strani banke že dobil povrnjenega. Nam pa odgovarjajo, ne da bi stranka izdala zaupne osebne ali bančne podatke, se prevara ne more zgoditi. Banka ne odgovarja za škodo, ki je nastala kot posledica strankinega ravnanja.
Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije pa pravi: "Mi se s tem v osnovi ne strinjamo, se nam zdi povečini neupravičeno, predvsem zato, ker so te zlorabe postale toliko napredne, da povprečen potrošnik zelo težko razume, da sploh gre za zlorabo."
V Združenju bank Slovenije odgovarjajo se strinjajo, da je varnost spletnega okolja skupna odgovornost vseh deležnikov, in da banke in hranilnice vlagajo veliko sredstev v razvoj varnostnih sistemov, zaščitnih protokolov in v ozaveščanje uporabnikov. Zakonodaja pa pravi, da v primeru neodobrenih transakcij, kamor lahko sodijo tudi prevare, potrošnik krije škodo zgolj do zneska 50 evrov, razen če gre za hudo malomarnost potrošnika. O čemer pa odločajo, kar po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije ni prav, banke same.
Dejstvo je, da banke same ne morejo definirati, kaj huda malomarnost pomeni in to, da se je razširila v Sloveniji praksa, da banke v svojih splošnih pogojih same definirajo, kaj naj bi huda malomarnost bila, se nam zdi zelo škodljivo in tudi neupravičeno, na to smo opozorili tudi že v začetku leta Banko Slovenije in upamo, da se bo ta praksa spremenila. Spremeniti pa bi se morala, po njeni oceni, tudi zakonodaja, ki bi potrošnika, ki je v tej verigi najšibkejši člen, bolj ščitila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.