Zagovornika Tošića in Beljkaša že napovedala pritožbo na izrečeno kazen

Okrožno sodišče v Ljubljani je v obsodilni sodbi v zadevi Balkanski bojevnik izreklo najvišje zaporne kazni prvoobtoženemu Draganu Tošiću in soobtoženima Draganu Beljkašu ter Jakobu Remškarju. Prva dva sta dobila po 16 let in pol, Remškar pa 11 let in pol zaporne kazni. Vsem bodo upoštevali čas, preživet v priporu. Sodba še ni pravnomočna.

Sodni senat je Tošića, Beljkaša, Remškarja, Mirzeta Lucevića, Suzano Remškar in Marka Bubliča spoznal za krive kaznivega dejanja neupravičenega prometa z drogami in hudodelskega združevanja. Petra Kehrmayerja, Roberta Šabića, Miralema Lucevića, Đemajlija Mandjuko, Tadeja Poljaka in Valterja Abramoviča je sodni senat spoznal za krive neupravičenega prometa z drogami. Boštjana Kopčiča je sodni senat spoznal za krivega neupravičenega prometa z drogami ter neupravičene proizvodnje in prometa z drogami. Glede odgovornosti Sandre Udrih in Dejana Zupana se sodnica Andreja Sedej Grčar še ni izrekla.

Tošić organiziral delo kriminalne združbe, ostali sledili njegovim navodilom

Sedej Grčarjeva je Tošiću odredila tudi zaseg šestih telefonov in treh računalnikov. V sojenju tokrat niso izločili najbolj obremenilnih dokazov kot v prvem sojenju. 

Kot je poudarila sodnica, so bili obdolženi hudodelska združba, ki je bila strogo hierarhično organizirana. "Vsak član je imel strogo določeno vlogo. Vsi se med seboj niso poznali, kar tudi ni pogoj za obstoj hudodelske združbe. Vsak je imel svoj položaj in nalogo. Poznali so se samo teritorialno. Taka hudodelska združba je nadvse primerna, če pride do odkritja organov pregona, saj so se člani poznali le toliko, kolikor so se njihove naloge povezovale," je izpostavila sodnica.

Tošić je po ugotovitvi sodišča deloval kot glavni član hudodelske združbe v Sloveniji, ki je sodelovala tudi s tujino. Med drugim je Sedej Grčarjeva večkrat omenila stike s t. i. srbskim kraljem kokaina Darkom Šarićem.

Tožilstvo je na eni zadnjih obravnav za Tošića, Beljkaša, Remškarja ter Petra Kehrmayerja in Mirzeta in Miralema Lucevića predlagalo odreditev pripora zaradi begosumnosti, zaslišati pa jih hočejo tudi na bosansko-hercegovskem sodišču. Sodnica je danes pripor na Povšetovi odredila za Beljkaša in Remškarja, za Tošića, Kehrmayerja ter Mirzeta in Miralema Lucevića pa hišni pripor.

Zagovornika Tošića in Beljkaša že napovedala pritožbo

Tošićev zagovornik Janez Koščak je povedal, tako visoke kazni za svojega klienta ni pričakoval. "Če sem popolnoma iskren, sem pričakoval oprostilno sodbo v večjem delu," je dejal in napovedal pritožbo.

Po njegovem prepričanju dokazi kažejo drugače, vsaj v delu, v katerem se je sodišče sklicevalo na izpoved srbskega skesanca, "ki je trikrat jasno povedal, da Slovenci z Urugvajem niso imeli ničesar. Sodišče se je odločilo drugače, na nas pa je, da argumentiramo in prepričamo višje sodišče, da je temu res tako", je povedal. Izrazil je tudi začudenje nad odločitvijo sodišča o hišnem priporu za Tošića, glede na to, da je sodišče tudi ocenilo, da obdolženi ni begosumen.

Tudi za Sašo Ravnika, Beljkaševega odvetnika, je sodba "popolnoma nepričakovana", glede na danes slišano pa tudi neutemeljena. Dokazi, ki so jih obravnavali, so namreč v nasprotju s slišano obrazložitvijo, je povedal in tudi sam napovedal pritožbo. Dodal je še, da si ne zna razložiti tega, da so jo nekateri odnesli s hišnim priporom, njegov klient pa je moral v pripor na Povšetovo.

Pritožbo je po razsodbi napovedal tudi Poljak. Kot je pojasnil, je bil obsojen, ker naj bi vedel za obstoj denarja, ki ga v kombiju ni našel. Prepričan je, da bo na drugi stopnji oproščen.

Tožilstvo zahtevalo skupno skoraj 125 let zapora

Tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin sta za obdolžene sicer zahtevali skupno skoraj 125 let zaporne kazni, največ za Tošića, in sicer 19 let in 10 mesecev. Medtem pa so zagovorniki do konca vztrajali, da so njihovi klienti nedolžni, obtožbe pa brez podpore jasnih dokazov, s katerimi bi tožilki podprli svoje očitke na račun obdolženih.

V prvem sojenju je po izločitvi dokazov, pridobljenih v Sloveniji in Srbiji, na prostost odkorakala večina takrat 17 obtoženih. Po spletu pravnih okoliščin je obdolženih tokrat le še 15. Tožilstvo je za vpletene v navezo, ki naj bi jo vodil t. i. balkanski narko kralj Darko Šarić, zahtevalo več kot 124 let zaporne kazni.

Oprostitvi večine v prvem sojenju so sledile pritožbe tako obrambe kot Specializiranega državnega tožilstva. Višji sodniki so četverici obsojenih zaporne kazni močno zvišali, oprostilni del sodbe pa razveljavili.

Kazenski spis je romal nazaj na prvo stopnjo, kjer ga je v obravnavo dobila sodnica specializiranega oddelka sodišča Andreja Sedej Grčar. Tudi tokratni postopek se najbrž ne bo končal z izrekom sodbe na prvi stopnji, saj so zagovorniki že med zaključnimi besedami večkrat izpostavili možnost pritožb na sodbo.