Schettino se je opravičil potnikom, ki so preživeli brodolom

V brodolomu križarke Costa Concordia 13. januarja letos je umrlo 32 ljudi. Po mnenju številnih je glavni krivec, da je ladja plula preblizu obale in nasedla, prav njen kapitan Francesco Schettino. Ta sicer vztraja, da ni kriv, ker ga je družba Costa Concordia po brodolomu odpustila, pa se je odločil, da bo nekdanjega delodajalca tožil. Schettino v tožbi zahteva, da ga družba znova zaposli in mu izplača zaostale plače.

Costa Concordia je usodnega dne plula preblizu otoka Giglio, zaradi česar je nasedla in se prevrnila. Schettinu tudi očitajo, da je zapustil križarko, še preden so z nje evakuirali 4200 potnikov in članov posadke. Na začasnem sodišču v Grossetu se je kapitan Schettino tako znašel zaradi obtožb o uboju, povzročitvi nesreče in zapustitvi ladje.

Na današnji obravnavi je bilo predstavljeno poročilo strokovnjakov o nesreči, ki je nastalo predvsem na podlagi zapisov, ki jih je zabeležila črna skrinjica. Predstavljeni so bili novi in natančnejši prepisi radijskih pogovorov med ladjo in kapitanijo. Na osnovi tega poročila se bo sodišče odločilo, ali gre za kriminalno dejanje. Če bo do sojenja res prišlo, se bo sodni proces začel na začetku prihodnjega leta.Schettino je v sodno dvorano prišel skozi zadnja vrata, saj si ni upal stopiti pred množico jeznih sorodnikov 32 žrtev brodoloma, ki zahtevajo pravico za svoje najdražje. Kapitan si je nadel temna sončna očala, na vprašanja novinarjev pa ni želel odgovarjati.

V začasni sodni dvorani, ki so jo uredili v lokalnem gledališču, se je zbralo skoraj 1000 preživelih potnikov, njihovi odvetniki in bližnji sorodniki. Številni so se obravnave udeležili zgolj zato, da vidijo, ali jim bo kapitan sploh upal pogledati v oči.

Eden od potnikov nesrečne ladje je stopil do Schettina, ta je vstal in se s potnikom rokoval. Potnik mu je nato rekel, da upa, da bo resnica kmalu razkrita, kapitan pa je odvrnil, da mora biti resnica res ugotovljena in potrjena. Kot je pozneje povedal ta potnik, Luciano Castro, je želel kapitanu le pogledati v oči. Dodal je še, da je seveda Schettino odgovoren za nekatere stvari, a da so se zgodile še druge napake, za katere bo moral nekdo odgovarjati. Tudi sicer so prisotni brodolomci v izjavah za medije opozorili, da so bile še druge stvari, ki so pripomogle k nesreči. Menijo, da bi morala zaradi določenih spornih stvari odgovarjati tudi družba Costa.

Luciano Castro se spominja, da so bili pri večerji, ko je ladja nasedla. Kot je povedal, je imel med samo nesrečo občutek, da so zapuščeni, da ni nikogar, ki bi jim znal pomagati. Se pa tudi spominja treh mladih članov posadke, ki so s sekiro prerezali vrvi reševalnega čolna in potnikom omogočili, da so se vkrcali. Povedal je še, da je presenečen nad Schettinovim obnašanjem v zadnjih mesecih. Pričakoval je namreč, da bo kapitan zaradi nesreče bolj zadržan, ne pa tako predrzen.

Ernesto Carusotti in njegova žena Paola Falconi, ki sta tudi prišla na obravnavo, pa sta dejala, da sta imela srečo, da nista umrla. Tudi onadva sta dejala, da je Schettino zagotovo kriv, ker je skrenil z začrtane poti, a da so bili sporni in neverjetni tudi dogodki, ki so sledili.

"Določeno mora biti, kakšna je bila Schettinova odgovornost, pri tem pa mora biti sprejeta in priznana tudi odgovornost drugih," je ob koncu obravnave dejal kapitanov odvetnik Francesco Pepe.

Odvetnik, ki predstavlja družine žrtev, Peter Ronai je dejal, da ljudje niso umrli zaradi Schettina, temveč zaradi korporacije, neodgovornega dela in pomanjkljive varnosti na ladji.

Tudi izsledki iz kopije poročila, ki jih je minuli mesec objavil časnik La Repubblica, namigujejo, da Schettino ni edini odgovoren za katastrofo. Poleg kapitana časnik omenja še osem oseb, ki naj bi bile osumljene, med njimi tudi tri člane uprave družbe Costa Crociere, ki naj ne bi poskrbeli za ustrezno izobraževanje zaposlenih za primer takšne ali podobne nesreče. La Repubblica prav tako razkriva, da naj bi strokovnjaki večji del krivde za brodolom pripisali kapitanu ladje, ki naj bi z ladjo plul prehitro in preblizu obale. Schettino je po ugotovitvah strokovnjakov na podlagi analize posnetkov komunikacij in drugega materiala svojim podrejenim dajal pomanjkljive in nenatančne ukaze ter vsaj 50 minut prepozno izdal povelje za evakuacijo potnikov.