Vrhovni sodniki niso vsebinsko zavrnili predloga za podaljšanje pripora Kristijanu Kameniku, Bojanu Vajdi, Boštjanu Paveu in Monii Žuran, temveč so odločanje o njem prekinili do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti določb tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogočajo podaljšanje pripora po dveh letih od vložitve obtožnice.
Kot navaja spletni Večer, se kazenski proces zapleta predvsem zaradi procesnih ugovorov, predlogov in pritožb obrambe, ki vztraja, da obtožnica temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, zato je zahtevala njihovo izločitev.
Kriminalistična preiskava je stekla zaradi Vajde, saj ga je ustno ovadila oseba, ki je na USB-ključku priložila proti njemu. Obramba obtoženih meni, da je oseba, ki je priložila dokaze, te pridobila nezakonito, in sicer z vdorom v zasebnost. Kriminalisti so tudi zakrili identiteto pričevalca, kar je po mnenju obrambe ovira, da sodišče in tožilstvo pred izdajanjem odredb nista mogla učinkovito preveriti razlogov za uvedbo prikritih preiskovalnih metod.
Obramba je zahtevala tudi zaseg tožilskega spisa, ker naj ne bi vseboval vseh listin, predvsem predlogov policije za odreditev tajnega opazovanja in sledenja. Prvostopenjsko sodišče je vse te predloge zavrnilo, prav tako Višje sodišče v Mariboru.
Iz pripora izpuščeno četverico je policija aretirala 1. februarja 2024. Štirje obtoženi so bili ves ta čas v priporu - poleg domnevnih organizatorjev kriminalnih poslov Vajde in Pavea še Kamenik, ki naj bi v verigi sodeloval kot dobavitelj drog, pa tudi zdaj že nekdanja učiteljica Žuran, ki so jo policisti med zaključno akcijo prijeli kar sredi pouka v osnovni šoli v Logatcu.
Obtožnica Vajdi in Paveu očita organizacijo mreže za nabavo drog. Skupaj naj bi 18 obtoženih v treh letih izvršilo 44 kaznivih dejanj. Če bi zaseženo drogo prodali na črnem trgu, bi z njo zaslužili 650.000 evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.