Korzika očiščena, reševalci spet doma

Kot so poudarili reševalci po pristanku na brniškem letališču, je sedaj gora San Pietro čista, z nje pa so odstranili 27,5 ton letalskih razbitin, kar je precej več, kot so sprva pričakovali.
"Odstranjene so vse posledice tragične nesreče letala Inex-Adrie, na gori pa je ostalo le spominsko obeležje, ki bo odkrito na sobotni slovesnosti," je poudaril poveljnik slovenske civilne zaščite Miran Bogataj in spomnil, da se je ekipa na Korziki srečala z izjemno težkimi vremenskimi razmerami in zahtevnim terenom, a je z izjemno požrtvovalnostjo in načrtovanjem opravila svoje delo več kot odlično.

60-članska začasna sestava civilne zaščite, v kateri je bilo 28 gorskih reševalcev, 14 pripadnikov Slovenske vojske, vključno z dvema posadkama transportnega helikopterja, šest letalcev reševalcev, šest gasilcev, šest pripadnikov civilne zaščite, zdravniška ekipa, predstavnik inštituta za sodno medicino in dva prevajalca, je pregledala več kot devet hektarov površine - to je celotno območje gore, čeprav je bil prvotno predviden pregled le dveh hektarov. Ob tem so odkrili bistveno več velikih delov letala in jih odstranili z gore, kjer so za njih poskrbele francoske komunalne službe. Pri sami asanaciji kraja nesreče pa Francozi niso pomagali.

Reševalci so našli tudi nekaj skeletnih ostankov tragično preminulih v nesreči, ki je terjala življenja vseh 180 potnikov in članov posadke. O tem so obvestili pristojne francoske oblasti in ostanke pobrali v skladu s pravili stroke, medtem ko se bo njihovo vračilo urejalo po diplomatski poti. Ostanke osebnih predmetov ponesrečencev so zbrali in prepeljali v Slovenijo. Tiste, ki se dajo identificirati po osebi, bodo predali svojcem, za ostale pa se bodo dogovorili z zainteresiranimi, da si jih ogledajo in morebiti katerega izmed kljub izjemno slabi razpoznavnosti po trčenju in 27 letih ležanja na gori, vendarle prepoznajo.

"To zadnje dejanje te tragične nesreče je bilo opravljeno z vsem spoštovanjem do ponesrečenih kot pietetno dejanje, ki smo ga bili dolžno glede na pričakovanja svojcev in vse slovenske javnosti," je dejal Bogataj in pojasnil, da so v ponedeljek na goro postavili tudi spominsko obeležje, ki ga bo na sobotni slovesnosti odkril minister za obrambo Karl Erjavec.

Čeprav so reševalci, ki so se vsako jutro odpravili na goro, pregledali precej večje zemljišče in so našli ter pospravili več ostankov, kot je bilo pričakovano, pa so delo opravili v predvidenem času in tudi stroški so ostali v okviru načrtovanih. 352.000 evrov je zagotovilo ministrstvo za obrambo, stroške nastanitve in prehrane v višini 150.000 evrov pa sta krila Adria Airways in Kompas.

Ko gre v zraku nekaj narobe ...

Strmoglavljenje jugoslovanskega letala na Korziki velja za 36. najhujšo letalsko nesrečo vseh časov. Umrlo je 180 ljudi, kar pa je 403 manj kot v najhujši nesreči v zgodovini letenja.

Slovenski reševalci so - kot že omenjeno - na Korziki zaključili s pospravljanjem ostankov letalske nesreče jugoslovanskega letala, ki se je pred 27 leti zaletelo v goro San Pietro. To je bila za jugoslovanskega letalskega prevoznika Inex Adrio najhujša letalska nesreča, ki je zaznamovala življenja tudi številnih Slovencev, ki so ostali brez staršev, bratov, sester, hčera, sinov ...

Vendar pa to še zdaleč ni bila najhujša letalska nesreča v zgodovini komercialnega letenja. Če ne upoštevamo napada terorističnih skrajnežev na newyorška dvojčka 11. septembra 2001, ko je umrlo več kot 4500 ljudi, se je najhujša letalska nesreča zgodila 27. marca 1977 na Kanarskih otokih, ko sta na pisti trčili potniški letali prevoznikov KLM in Pan Am. Umrlo je 583 ljudi, krivec za nesrečo pa je bil predvsem pilot v letalu nizozemskega letalskega prevoznika, ki je skušal vzleteti, čeprav za to še ni dobil dovoljenja s kontrolnega stolpa. Nesreči je sicer botrovalo še nekaj drugih dejavnikov, med njimi predvsem slabo vreme, zaradi katerega je pilot drugega letala zgrešil izvoz in se zato tudi znašel na poti KLM-jevega boinga 747.

Druga najhujša letalska nesreča je zahtevala življenja 520 ljudi, čudežno pa so preživeli štirje potniki. Letalo Japan Air je 12. avgusta 1985 strmoglavilo na gori Osutaka kmalu po vzletu na tokijskem letališču, nesrečo pa je zakrivila napaka pri popravilu repa letala sedem let poprej. Vzdrževalni nadzornik takrat ni mogel prenesti bremena smrti 520 ljudi na svojih ramenih, zato je naredil samomor, medtem ko je direktor japonske letalske družbe odstopil in prevzel vso odgovornost za nesrečo, sorodnike žrtev pa je osebno obiskal in jim izrekel sožalje.

349 ljudi pa je zahtevala tretja najhujša letalska nesreča v zgodovini, ki se je zgodila 12. novembra 1996 v Indiji. Na nebu nad New Delhijem sta trčili potniški letali boeing 747 letalske družbe Saudi Arabian Airlines in ilyushin 76 družbe Kazakhstan Airlines, umrli pa so vsi na krovu obeh letal. Med njimi je bilo največ Indijcev, ki so potovali v službo v Savdsko Arabijo, nekaj je bilo muslimanskih romarjev, ki so se želeli udeležiti hadža, na kazahstanskem letalu pa so bili predvsem Rusi na poti v Indijo na nakupovanje. Čeprav še danes ni čisto jasno, kako sta si letali prekrižali pot, pa je najverjetnejša razlaga, da pilot kazahstanskega letala ni upošteval navodil. Letali tudi nista imeli sistema, ki bi opozarjal na bližino drugega letala.

3. marec 1974 je bil usoden za 346 potnikov turškega letalskega prevoznika Turkish Airlines. V četrti najhujši letalski nesreči vseh časov je turško letalo strmoglavilo v gozdu v bližini francoskega letališča Orly zaradi napake vrat v predelu za tovor. Tako so v eni najbolj grozljivih in razvpitih letalskih nesreč med letom odletela vrata, posledično pa je odpovedala hidravlika na letalu, zaradi česar je pilot izgubil nadzor nad letalom. To pa ni bila edina nesreča letala DC-10; le dve leti prej so vrata odletela tudi na poletu družbe American Airlines, vendar je pilotu uspelo srečno pristati. Toliko sreče pa niso imeli potniki turškega letala, zaradi nesreče pa so morali pri družbi McDonnell Douglas posodobiti varnost na vratih.

Teroristi pa so bili odgovorni tudi za peto najhujšo letalsko nesrečo vseh časov, ki se je zgodila ob irski obali. Na letalu, ki je letelo med Torontom in Bombajem, so sikhovski ekstremisti podstavili bombo, ki je eksplodirala nad Atlantskim oceanom in zahtevala življenja 329 ljudi. Ekstremisti so istega dne – 23. junija 1985 – podstavili bombo na še enem letalu indijskega letalskega prevoznika, vendar je na srečo prehitro eksplodirala, medtem ko so tovor še nalagali na tokijskem letališču.