Policisti Policijske postaje Krško so prejšnji teden med kontrolo prometa ustavili 45-letnega voznika osebnega avtomobila ford focus in mu zaradi očitnih znakov alkoholiziranosti odredili preizkus. Ugotovili so, da kršitelj vozi pod vplivom alkohola, v litru izdihanega zraka je imel kar 2,24 miligrama alkohola ali drugače – 4,66 grama alkohola na kilogram telesne teže oziroma promilov, so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto.
Dogovorjena meja za običajne voznike je sicer 0,24 grama alkohola na liter izdihanega zraka ali 0,5 grama alkohola na kilogram telesne teže. Za začetnike, poklicne voznike in druge posebne skupine voznike pa je zahtevana popolna treznost.
Vozniku, ki je z vožnjo pod vplivom alkohola ogrožal druge udeležence v prometu, so odvzeli prostost in ga odpeljali v prostore za pridržanje. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in o kršitvi z obdolžilnim predlogom seznanili sodišče, so še povedali s PU Novo mesto.
O podobnem primeru smo poročali že prejšnji teden, ko je imel voznik v krvi kar tri promile alkohola in je vijugal po gorenjski avtocesti. Njegovo vožnjo in skorajšnjo nesrečo pri Torovem je prijavil drugi voznik. Pijanega voznika so policisti hitro izsledili, ustavljali pa so ga vse od Brnika in ga nato tudi pridržali.
Alkohol ter vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče
Zaradi alkohola se zmanjšujejo naše sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznave, predvidevanja in presoje ter odločanja in končne izvedbe ustreznega ravnanja. "Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom," opozarjajo na Agenciji RS za varnost prometa.
Kot navajajo na Agenciji, so učinki alkohola na naše sposobnosti, pomembne za varno sodelovanje v prometu: VID: zoženje vidnega polja, bleščavost, oslabi sposobnost prepoznavanja odtenkov svetlobe, slabše prepoznavanje barv – predvsem rdeče, slabše zaznavanje gibanja, globine, oddaljenosti ali bližine. MOTORIKA: upočasni hitrost odzivanja in spremeni doživljanje časa, slabša koordinacija rok, nog. SAMODOJEMANJE: samoprecenjevanje, odsotnost uvida v slabše zmožnosti, občutek poguma pri obvladovanju stvari, zanikanje posledic. ČUSTVENA STANJA: spodbudi negativno doživljanje, lahko stopnjevano do resnih in globljih čustvenih težav (depresivnost, jeza, agresivnost). |
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.