'Kralj in kraljica': kaj želita sporočiti z napisi na majicah?

Z napisom Queen (v prevodu kraljica) na majici je v sodno dvorano na razvpito sojenje prišla Julija Adlešič in se tako kot njen partner Sebastien Abramov izrekla za nedolžno.

Medtem ko 21-letnica, ki naj bi si namerno odrezala roko, in Abramov ter njegova mama vztrajajo, da je šlo pri vsem skupaj za nesrečo, Abramovov oče, za katerega obramba zdaj trdi, da je duševno zaostal, pripoveduje, kako je bilo vse natančno načrtovano in kasneje tudi izvršeno. Cilj pa: več kot milijon evrov, če bi Julija ostala trajno invalidna.

'Nedolžna sem'

S skorajda nepremičnim pogledom iz zadnje klopi sodne dvorane, je danes izpoved Adlešičeve spremljal Abramov. V prvi vrsti pa jasno sporočilo javnosti kar s puloverja z napisom kraljica, ki je dopolnil in osmislil petkovo izbiro oblačil Abramova. "Abramov je prisostvoval z dovoljenjem sodnice. To je odločitev sodišča," je na to dejal tožilec Sedin Kičin. Na vprašanje novinarjev, ali lahko kakor koli vpliva na Julijo, pa odgovoril, da ni pristojen za ocenjevanje teh okoliščin.

Tako kralj kot kraljica pa sta v sodni dvorani povedala isto: nisva kriva. Odvetnik Adlešičeve Boris Grobelnik zdaj predlaga, da bi pripor zanjo sodišče odpravilo, ker da gre za "nesorazmeren ukrep, je nepotreben, predvsem pa v priporu ni zagotovljeno njeno zdravljenje". "Glede na možnosti pripora je ne vozijo redno na rehabilitacijo, niti ji ne zagotavljajo vrhunske zdravstvene oskrbe," dodaja.

S čimer se tožilstvo ne strinja, pripor je bil namreč predlagan in sprejet zaradi ponovitvene nevarnosti.

Sodna preiskava razkriva, da oba izkazujeta narcistično motnjo. Adlešičeva naj bi težko prenašala kritiko na svoj račun, pomembno ji je sanjarjenje o prestižu in bogastvu. Za Abramova pa: nagnjen k patološkemu laganju, stremi k temu, da ga občudujejo. Obramba zahteva nove izvedence: "Dva izvedenca, dve mnenji. Trije izvedenci pa se lahko potem že kaj odločijo."

Če mora domnevno pogosta oziroma zelo aktivna komunikacija Adlešičeve in Abramova ostati skrita, pa sta si v sodni dvorani zelo odkrito izmenjavala poglede. Sodišče bo zdaj na glavni obravnavi začelo razčiščevati, kdo in kako se je domislil česa v zadevi odrezana roka. Julija Adlešič pa je pred mesecem dni za Slovenske novice dejala: "Rada bi ovrgla govorice, da sem komur koli podrejena ali celo zmanipulirana. Sem samostojna in svojeglava in nikakor podredljiva."

Tako Adlešičeva kot Abramov sta na svojih zagovorih nosila ujemajoči majici z napisom kralj oziroma kraljica. Kaj s tem javnosti sporočata domnevna goljufa, ki naj bi s skrajnim početjem, kot je žrtvovanje roke, skušala iz zavarovalnic potegniti denar?

Po mnenju kliničnega psihologa in sodnega izvedenca Tristana Riglerja "nič kaj zelo skritega ali subtilnega". "Če pogledamo prejšnjo obravnavo, na kateri je Abramov nosil majico z napisom kralj, je ona usklajeno nosila majico z napisom kraljica. Iz tega lahko zelo jasno razberemo par stvari. Prvo je, da sta medsebojno usklajena – to namreč ni naključje. Druga stvar pa je sporočilna vrednost – na simbolični ravni se kralj in kraljica postavljata nad celotno situacijo, morda tudi nad nas," pojasnjuje Rigler. "Po drugi strani pa, kot je bilo podano že v izvedenskih mnenjih, je pri obeh prisotna narcistična motnja. Milism, da oba zelo uživata v pozornosti, v soju žarometov, da se ju opazuje in se nekako postavljata nad vse."

Kaj pa Julija sporoča z nastopom, pogledom, obnašanjem na sodišču? Roko sicer ves čas skriva v žepu.

Njeno neverbalno govorico bi psiholog težko povezoval z vlogo žrtve, z nekom, ki si je po nesreči odrezal roko. "Nekakšen ponosen pogled, ponosna telesna drža, ki pa izžareva eno lažno samozavest," meni Rigler, ki dodaja, da pravzaprav ne vemo, v kakšnem stanju je Julijina roka. "Ne vem, ali jo skriva, ker je tako poškodovana, ali pa s tem zbuja dodatno zanimanje."

Abramov je ves čas na svojo željo prisoten na sojenju Adlešičevi in pozorno spremlja, kaj govori njegova partnerica. Je tam zato, da jo nadzira ali da ji sporoča, da je ob njej?

"Njegovo sporočilo je lahko, da jo nadzira, mislim pa, da je zanjo pomembnejši občutek, da je on tam, da je z njo," pravi klinični psiholog, ki sicer meni, da je v celotni zgodbi ključnega pomena to, da sta onadva povezana. "Da nobeden od njiju, v primeru, da je šlo za goljufijo – tega ne vemo, moramo namreč upoštevati, da sta oba nedolžna, dokler se jima ne dokaže krivde – ampak pod predpostavko, da je bila goljufija, je zelo pomembno, da se krijeta, da komunicirata, da nobeden od njiju ne bi drugega izdal."

Eden od sodnih izvedencev je sicer zapisal, da Julija slabo prenaša kritiko, da jo je treba ves čas hvaliti in da sanja o prestižu, bogastvu. Po mnenju Riglerja sta se z Abramovom v tej lastnosti ujela. "Sklepam pa iz celotne dinamike, da je on zelo vplival nanjo. Tukaj je žrtev ona, to je skoraj nedvomno, ona je namreč tista z odrezano roko. On bi pa od tega pobral dobiček."

Se je pa obtoženi zdelo vredno, da v pismu izpostavi, da ni pod nikogaršnjim vplivom, da je samostojna in trmoglava. Rigler poudarja, da Adlešičeva najverjetneje sama zelo verjame v to. "Lahko, da je to njeno prepričanje, ki pa ga ji je Abramov vcepil. Na ljudi je mogoče vplivati, celo bolj kot si marsikdo misli. Postopno in da dejansko prevzame določena stališča in jih sprejme kot svoja. Zato verjamem, da ona verjame, da je bila to njena odločitev. Da je to naredila samovoljno in brez zunanjega vpliva," pa še zaključuje Rigler in dodaja, da vse kaže, da pa je za vsem skupaj Abramov.