Črna kronika

Kronologija strelskih pohodov na šolah

Ljubljana, 14. 12. 2012 19.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
D.L./U.Z.
Komentarji
8

Ob streljanju na osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu, v katerem je umrlo 27 ljudi, se spominjamo podobnih tragičnih dogodkov v preteklosti. Najbolj odmeven je še vedno morilski pohod na ameriški srednji šoli Columbine, po katerem so posneli tudi film. Kaj pa vsi drugi?

Svet je pretreslo streljanje na osnovni šoli Sandy Hook v mestu Newtown v ameriški zvezni državi Connecticut, v katerem je umrlo najmanj 27 ljudi.  A tovrstni tragični strelski pohodi se ne dogajajo samo v ZDA, pred njimi niso varne niti evropske šole.

Čeprav za "mater podobnih zločinov" velja morilski pohod na ameriški srednji šoli Columbine, ki je dobil tudi filmsko obeležje, se je že tri leta pred njim podobna tragedija zgodila v škotskem kraju Dunblane. Oboroženi moški je vdrl v tamkajšnjo šolo, ubil 16 otrok in njihovo učiteljico, nato pa sodil še sebi.

Današnje streljanje na osnovni šoli v Connecticutu je drugi najbolj smrtonosni pokol na ameriških izobraževalnih ustanovah.
Današnje streljanje na osnovni šoli v Connecticutu je drugi najbolj smrtonosni pokol na ameriških izobraževalnih ustanovah. FOTO: Reuters

Tudi Nemčija ima bogato zgodovino podobnih tragičnih dogodkov. Februarja 2002 se je študent maščeval, ker so ga vrgli s trgovske šole. Ubil je tri ljudi, nato pa naredil samomor. Le dva meseca pozneje je Nemčija spet obnemela. V Erfurtu na vzhodu države je 19-letnik odprl ogenj. Razlog: ni želel opravljati testa iz matematike. Ubil je 12 učiteljev, šolsko tajnico, dva učenca in policista, nazadnje pa je pištolo nameril še vase. Konec leta 2006 je preplah zajel dijake šole v Emsdettnu. 18-letni nekdanji dijak je v brezglavem streljanju ranil 27 ljudi, tudi on pa se je zatem ubil.

Točno leto dni zatem se je še ena grozljivka odvijala na srednji šoli Jokela v bližini Helsinkov. 18-letnik je ubil šest sošolcev, ravnateljico in medicinsko sestro, nazadnje pa je s strelom v glavo končal svoje življenje. Nekaj ur pred masakrom je morilec svoje namere opisal na spletni strani YouTube. Podobno je ravnal 22-letnik, ki se je na morilski pohod podal slabo leto pozneje v mestu Kauhajoki na severu Finske. Ubil je deset ljudi, nato pa sodil še sebi.

Leta 2009 je svet pretresel 20-letni morilec z belim obrazom, ki je vdrl v mestu Dendermonde blizu Bruslja in do smrti zabodel dva otroka, mlajša od dveh let, ter vzgojiteljico. Ranil je še 12 ljudi, med njimi kar deset malčkov.

Za najhujši pomor na šoli vseh časov pa so odgovorni teroristi. Na prvi šolski dan leta 2004 so v prvi osnovni šoli v Beslanu zajeli več kot 1100 otrok, njihovih staršev in učiteljev. Ko so dva dni pozneje v zgradbo vdrli ruski specialci, se je vnel spopad, med katerim je umrlo kar 333 talcev. 186 žrtev je bilo otrok.

ZDA: Pritiski na učence in lahek dostop do orožja so eksplozivna kombinacija

Na drugi strani 'velike luže', v Združenih državah, je seznam obračunov na šolah še daljši. Začelo se je že 18. maja daljnega leta 1927, ko je Andrew Kehoe razstrelil šolo v mestu Bath v Michiganu. Umrlo je 38 otrok in sedem učiteljev, 61 ljudi je bilo ranjenih. To velja tudi za najhujši masaker na ameriških šolah v zgodovini.

Videoposnetek enega izmed dijakov, ki sta morila po šoli Columbine.
Videoposnetek enega izmed dijakov, ki sta morila po šoli Columbine. FOTO: Reuters

Osemdeset let pozneje se je krvava drama odvijala na univerzi Tech v Virginii, tudi tam je bilo žrtev več kot trideset, napadalec pa je bil 23-letni duševno neuravnovešen študent iz Južne Koreje. Pred morilskim pohodom je v sporočilu zapisal: "Vi ste me prisilili v to.''

Amerika je obmolknila tudi oktobra 2006. 32-letni avtoprevoznik je vdrl v osnovno šolo amišev v Pensilvaniji in s strelom v glavo usmrtil pet deklic, starih od šest do trinajst let. Le nekaj dni pred tem je neki moški zajel dijakinje na srednji šoli v Koloradu. Po posredovanju policije je eno od njih ubil, pojavile pa so se tudi navedbe, da jih je spolno zlorabil.

Marca leta 2005 se je na morilski pohod odpravil dijak srednje šole v indijanskem rezervatu v Minnesoti. Ubil je sedem ljudi, prvi žrtvi sta bila njegova stara starša.

Da so morilci lahko tudi otroci, sta marca 1998 dokazala 11 in 13 let stara dečka, ki sta v Arkansasu ubila štiri učence in učitelja ter jih deset ranila. Dobro leto pozneje pa se je zgodil najbrž najbolj odmeven tovrstni napad – v Littletonu na srednji šoli Columbine. 17- in 18-letni dijak sta pobila 12 sošolcev in učitelja, nato pa storila samomor. Po smrti sta dobila vrsto posnemovalcev, njun morilski pohod pa je postal tudi osnova za film.

Pokol v Braziliji: pod pretvezo gostujočega učitelja začel streljati

Za največjo morijo v brazilski šoli doslej velja strelski pohod na osnovni šoli Tasso da Silveira v Riu de Janeiru, ki se je zgodil aprila 2011. Strelec je pred stavbo najprej ubil dva dečka, zatem je pod pretvezo gostujočega učitelja vstopil v šolo, kjer je otroke postavil ob zid in jih začel streljati. Umrlo je 12 otrok, deset je bilo ranjenih. Verjetno bi se njegov strelski pohod končal s še  več žrtvami, če ne bi strelca policist ustrelil v nogo. Takrat je padel po stopnicah in storil samomor.

V brazilskem masakru leta 2011 je umrlo 12 otrok.
V brazilskem masakru leta 2011 je umrlo 12 otrok. FOTO: Reuters

Leto 2012 se tragično končuje

Tudi leto 2012 ni prizaneslo s strelskimi pohodi. Februarja so odjeknili streli v šolskem centru v mestu Chardon v ameriški zvezni državi Ohio. Napadalec je bil dijak, ki je napadel skupino, zbrano za isto mizo v šolski jedilnici. Ustrelil je pet svojih vrstnikov, trije od njih so umrli.

Marca je prišlo do streljanja pred zasebno judovsko šolo v francoskem mestu Toulouse. Strelec se je mimo šole na motornem kolesu pripeljal okoli 8. ure, ko so učenci prihajali v šolo. Na kraju dogodka je ubil tri ljudi – enega odraslega in dva otroka, še en otrok je zaradi poškodb umrl kasneje v bolnišnici.

Aprila je 43-letni nekdanji dijak v zasebni srednji šoli v kalifornijskem Oaklandu streljal na tajnico šole in nekdanje sošolce. Ubil je sedem ljudi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10