Rekorder med davčnimi dolžniki od države zahteva 52 milijonov evrov

Zlatan Kudić, ki ga javnost pozna po rekordnem davčnem dolgu (državi je bil dolžan kar 25 milijonov evrov) je že v preteklosti zoper državo vložil vrsto odškodninskih tožb, sodišča pa so njegove tožbe zavračala. Tri tožbe, ki jih je kranjsko okrožno sodišče obravnavalo danes, je vložil januarja 2018, aprila 2019 in avgusta 2019. V prvih dveh zadevah je tožbo vložil zaradi domnevnega protipravnega ravnanja sodišč, v tretji zadevi pa zaradi domnevnega protipravnega ravnanja tožilstva.

V prvem zahtevku, v katerem od RS terja 3,5 milijona evrov, Kudić toži državo zaradi očitnih nepravilnosti, ki naj bi jih v stečajnem postopku zagrešila stečajna upravitelja. V drugem zahtevku, vrednem 25 milijonov evrov, Kudić državi očita nepravilnosti v kazenskem postopku.

Tretji, 24-milijonski zahtevek, pa se nanaša na ravnanja tožilstva, pri čemer je Kudić odškodnino zahteval tudi od tožilca Boštjana Valenčiča, vendar je sodišče septembra proti drugotoženemu odškodninsko tožbo že zavrglo in ta poteka le še zoper državo.

Državno odvetništvo vse tri tožbene zahtevke zavrača tako po temelju kot po višini. Pri tem stališču so predstavniki državnega odvetništva vztrajali tudi na današnjih obravnavah, pred katerimi sodišče ni moglo izvesti poravnalnih narokov, saj niti Kudića niti njegovega odvetnika na sodišče ni bilo. Sodnica Meta Pristavec je kljub temu opravila dokazne postopke, vpogledala v listine in obravnave zaključila. Sodbe bodo izšle pisno.

Kudić je od konca minulega leta v priporu. Proti njemu namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču že od leta 2013 poteka kazenski postopek zaradi domnevne utaje davkov. Vendar je tik pred koncem sojenja izginil, zato je bila septembra lani zoper njega razpisana tiralica. Policija ga je po treh mesecih iskanja na silvestrovo odkrila in prijela ter odpeljala v pripor, kjer bo počakal konec sojenja.

Kudiću grozi večletna zaporna kazen. Kot ustanovitelj družbe Maxicom se z dvema soobtoženima brani očitkov o davčni utaji, pranju denarja in ponareditvi oziroma uničenju poslovnih listin. Izdajal naj bi fiktivne račune, nato pa zahteval preplačan davek na dodano vrednost. Skupno naj bi pridelal 25 milijonov evrov davčnega dolga.

Finančna uprava RS (Furs) na poplačilo 25 milijonov evrov dolga najbrž ne more upati. Podjetje je izbrisano iz sodnega registra in ni več na seznamu davčnih dolžnikov. Dolgove bi Furs lahko terjal v kazenskem postopku kot premoženjski zahtevek. A vprašanje je, ali ima Kudić, ki je pred leti načrtoval preureditev propadajočega gradu Podvin v sedemzvezdični hotel, a nato za grad ni poravnal niti kupnine, uradno sploh kaj premoženja.

Kudić, ki krivde po obtožnici ni priznal, se je odzval z vrsto odškodninskih tožb proti državi. Kot so pojasnili v državnem odvetništvu, tožnik doslej v svojih tožbenih zahtevkih ni bil uspešen. To velja tudi za tožbeni zahtevek v višini 11 milijonov evrov, ki jih je od države zahteval, ker naj bi utrpel poslovno škodo, ko naj zaradi odvzema osebnih dokumentov med sojenjem ne bi mogel sklepati poslov.