
V Sloveniji so v letu 2009 na okrožnih in okrajnih sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.705 polnoletnih in 737 mladoletnih oseb. Obsodili so 8035 polnoletnih oseb, 418 mladoletnikom pa so izrekli vzgojni ukrep ali kazen. Največ oseb je bilo obsojenih zaradi tatvine, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada RS (Surs).
Tudi v letu 2009 so bili tako med polnoletnimi kot med mladoletnimi storilci najštevilnejši tisti, ki so storili kazniva dejanja zoper premoženje, javni red in mir ter zoper življenje in telo. Polnoletni so bili največkrat obsojeni zaradi tatvine (slabih 14 odstotkov obsojenih), velike tatvine (dobrih 10 odstotkov) in goljufije (slabih 9 odstotkov).
Mladoletnikom je bilo izrečenih največ varnostnih ukrepov ali kazni zaradi velike tatvine (okrog 21 odstotkov obsojenih), tatvine (dobrih 15 odstotkov) in lahke telesne poškodbe (dobrih 9 odstotkov).
V 85 odstotkih pogojna zaporna kazen

Polnoletnim storilcem je bila tudi v letu 2009 največkrat določena zaporna kazen, v kar 85 odstotkov primerov pa je bila pogojna. Druga najpogosteje določena kazen polnoletnim je bila denarna kazen, ki pa je bila le v dobrih dveh odstotkih primerov izrečena pogojno. Nadzor socialnega skrbstva kot najpogostejša kazenska sankcija je bil v tem letu določen dobri polovici pravnomočno obsojenih mladoletnikov.
Najpogosteje obsojena kazniva dejanja po kazenskem zakoniku so bila: tatvina, ponarejanje listin, ogrožanje varnosti in nasilje v družini. Za slednje je bil v letu 2009 pravnomočno obsojen dober odstotek vseh obsojenih polnoletnih storilcev kaznivih dejanj, še navaja Surs.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.