Letos utonilo že sedem Slovencev

Ste vedeli, da se kar štiri petine vseh smrtnih nezgod Slovencev zgodi v času dopustov, natančneje med majem in avgustom? Najpogostejši vzrok smrti so prometne nesreče, temu pa sledijo utopitve med plavanjem ali potapljanjem. Prav o zadnjih so minuli vikend pisali tudi številni mediji na Hrvaškem, kamor vsako leto odrine mnogo Slovencev. Dve osebi sta se v nedeljo utopili v jezerih in rekah, državljana Avstrije in Rusije pa so našli mrtva v morju ob hrvaški obali Jadrana. Kot smo še poročali, je v jezeru Bundek v Zagrebu utonil še šestletni fant.

Slovenci se najpogosteje utopimo v rekah

V prvi polovici letošnjega leta so policisti zabeležili skupno že sedem utopitev, šest od teh se jih je utopilo v rekah. "V treh primerih je šlo za neplavalce, v enem primeru za zdrs in v enem primeru drugo,'' so sporočilo in dodali, da je šlo pri eni utopitvi za čolnarjenje, pri drugih pa za plavanje. Lani so zabeležili 17 utopitev, od leta 2000 do konca leta 2011 pa 197 utopitev. Več je bilo moških, starih med 44 in 54 let, do največ utopitev pa je prišlo pri kopanju. 71 utopitev se je zgodilo na rekah, kjer je najpogostejši vzrok zdrs. Sledijo utopitve v jezerih in morjih, kjer beležijo 31 utopitev, v bazenih pa je v tem obdobju umrlo 20 ljudi.

Najpogostejši vzrok utopitev tudi alkohol

Policisti ob tem opozarjajo, da so najpogostejši vzroki utopitve na urejenih kopališčih različne bolezni kopalcev, medtem ko je na neurejenih kopališčih najpogostejši vzrok poleg alkoholiziranosti in neupoštevanja pravil tudi izčrpanost ljudi ali preobremenjen želodec, če so nedavno obedovali.

Četudi je voda v vročih poletnih dneh osvežilna, je pri tem treba upoštevati osnovne varnostne ukrepe v in ob vodi. Policija kopalcem svetuje, naj na urejenih kopališčih upoštevajo kopališki red, od obale naj se ne oddaljujejo več kakor 150 metrov na morju, 100 metrov na jezerih in le 30 metrov na rekah. Divja in neurejena kopališča kot so gramoznice, jezera in reke, nimajo organizirane reševalne službe niti upravljavcev, zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev pa so zelo nevarna, zato policija opozarja še na dodatno previdnost.

Kako pomagati utapljajočemu?

V primeru, da v vodi opazimo kopalca, ki se utaplja, smo dolžni pomagati po svojih zmožnostih. Čim prej poiščemo vrv ali vejo, jo vržemo v vodo ter ga poskušamo potegniti na varno, svetujejo policisti. V kolikor to ni mogoče, skočimo v vodo in se utapljajočemu približamo s hrbtne strani. Kot pravijo na policiji, kdor ni telesno primerno močan, naj začne z reševanjem šele, ko se utapljajoči utrudi, saj je ta v fazi nerazsodnosti izredno nevaren. O utapljanju moramo obvestiti tudi policiste na 113 ali reševalce na telefonsko številko centra za obveščanje 112, v kolikor se to zgodi na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Posamezniku, ki tega ne stori, se lahko izreče globa v višini 400 evrov.

Policija: Otrok niti za sekundo ne puščajte samih!

“Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali na kopališčih. Če že morate bazen zapustiti, odpeljite otroka s seboj,'' svetujejo policisti in še opozarjajo, da je lahko usodna že igra ob plitvi vodi, varstva pa ne smemo zaupati starejšim otrokom.