"Leto, ki se izteka, žal zaznamuje poslabšanje prometne varnosti na naših cestah," je v uvodnem nagovoru na današnji mednarodni konferenci Vožnja pod vplivom alkohola ali drog in varnost prometa povedala v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol. Edina prava pot do večje varnosti in manjšega števila žrtev pa je po njenih besedah ničelna toleranca alkohola v prometu. Ob tem je dodala, da mladi vse pogosteje prevzemajo vlogo odgovornih voznikov. "To kaže, da se ozaveščenost krepi, a pot do trajnih sprememb je seveda še dolga," je še dejala.
Po besedah Jevšnik Kafolove skrb zbujajo tudi razprave o morebitni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se je v državah, ki so sprejele takšno ureditev, število nesreč pod vplivom THC občutno povečalo. "Zato želimo jasno poudariti, da pravica posameznika nikoli ne sme pretehtati nad pravico drugih do varnosti in življenja," je sklenila.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh pa je dodal, da moramo za dosego cilja nič mrtvih in nič poškodovanih v prometu biti brezkompromisni na področju psihofizičnega stanja voznikov. Izpostavil je, da resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2030 predvideva konkretne in stroge ukrepe za kršitelje, ki presegajo zgolj opozarjanje.
Resolucija tako med drugim predvideva preučitev možnosti dviga regresnih zahtevkov za povzročitelje najhujših nesreč pod vplivom substanc. "Sporočilo mora biti jasno: neodgovorno ravnanje ima visoko ceno, ne le moralno, ampak tudi finančno," je dejal Rajh.
"Alkohol na slovenskih cestah na splošno ostaja eden izmed glavnih dejavnikov nastanka prometnih nesreč," je povedala vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP Saša Kuhar. Letos so zabeležili 1367 prometnih nesreč, v katerih so vozniki vozili pod vplivom alkohola, in 74 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom psihoaktivnih snovi.
Raziskava AVP iz leta 2024 je pokazala, da je v tem letu 54 anketirancev zaužilo kanabis, 21 odstotkov vprašanih je zaužilo kokain, 14 odstotkov pa jih je zaužilo ekstazi. "Najbolj zastrašujoč podatek je bil ta, da so po tistem, ko so zaužili drogo, tudi sedli za volan," je še povedala Kuharjeva. V anketi so ugotovili 41 takšnih primerov, 48 odstotkov vprašanih pa je za volan sedlo po tistem, ko so zaužili tako alkohol kot tudi drogo ali psihoaktivno substanco.
Glede na navedbe Kuharjeve policija letno izvede več kot 450.000 preizkusov alkoholiziranosti. Leta 2024 je bilo 10.000 voznikov na testu alkoholiziranosti pozitivnih. Istega leta je bilo 228 voznikov, ki so opravili test za droge ali druge psihoaktivne substance, pozitivnih na eno od prepovedanih drog. Na podlagi podatkov policije iz letošnjega leta pa so na AVP ugotovili, da je bilo letos 67 voznikov takih, ki so vozili tako pod vplivom prepovedanih snovi kot tudi pod vplivom alkohola.
Zato so danes začeli decembrsko nacionalno preventivno akcijo Alkohol in droge, ki jo koordinira AVP in v kateri bodo policisti do 21. decembra poostreno nadzirali prisotnost alkohola in drog med vozniki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.