"V petek so ga izpustili iz mariborskega pripora," je za portal Žurnal24 potrdila njegova odvetnica Sanda Aćimović.
Truplo Satka Zovka so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko naj bi se vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe, znane kot Škaljarski klan. Šest dni po umoru so v ljubljanskih Črnučah zaradi suma prijeli prve tri osumljence.

Zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru so morali v pripor Dino Muzaferović - Cezar, Jaka Bergant, Roland Cretu, Osman Kostić in Vili Sušnik, šestemu priprtemu Bobanu Stojanoviću pa tožilstvo očita trgovanje z drogo. Obtožnica je postala pravnomočna poleti 2025. A je zadeva obstala v fazi predobravnavnega naroka, saj je obramba zahtevala izločitev dela dokazov, ki so bili po njenem mnenju pridobljeni nezakonito.
Okrožno sodišče je že konec maja odločilo, da iz sodnega spisa izloči številne ključne dokaze. Specializirano državno tožilstvo (SDT) se je na sklep o izločitvi pritožilo, višje sodišče pa je torej zdaj potrdilo sklep okrožnega sodišča.
Kljub izločitvi dela dokazov iz sodnega spisa bo SDT vztrajalo pri pregonu obtoženih za umor Zovka. Proti odločitvi o izločitvi dokazov pa bodo vložili izredna pravna sredstva, je za STA prejšnji teden potrdil vodja SDT Ivan Pridigar. Obenem napoveduje, da bodo pripravili predloge sprememb kazenske procesne zakonodaje.
Po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani je iz spisa izločen del dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredb za tajno opazovanje osumljenca. Predmet odločitve o izločitvi dokazov je bila presoja obstoja pogojev za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe, je pojasnil Pridigar.
Po prepričanju SDT so bili pogoji za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe sicer izpolnjeni, odredbe pa pravilno izvršene. "Prikriti preiskovalni ukrepi v predmetni zadevi so bili odrejeni in izvrševani skladno z zakonom. Takšno stališče je SDT zastopalo že v pritožbenem postopku. Ker se z oceno višjega sodišča glede zakonitosti dokazov v tem delu ne strinjamo, bomo to uveljavljali z izrednimi pravnimi sredstvi," je napovedal Pridigar.
Škaljarski klan je ena od dveh glavnih kriminalnih združb, ki izvirata iz črnogorskega mesta Kotor, druga pa je Kavaški klan. Ti dve skupini sta bili nekoč del enotne kriminalne organizacije, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem kokaina iz Južne Amerike v Evropo, vendar sta se leta 2014 zaradi izginotja večje pošiljke droge v Valencii razcepili. Od takrat sta vpleteni v krvavo in dolgotrajno vojno, ki je zahtevala številne žrtve po celotnem Balkanu in širše v Evropi, saj se borita za prevlado na trgu prepovedanih drog in za maščevanje zaradi preteklih umorov.
Izločitev dokazov iz sodnega spisa je pravni postopek, pri katerem sodišče odloči, da določeni dokazi, ki so bili pridobljeni na nezakonit način ali v nasprotju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ne smejo biti uporabljeni v kazenskem postopku. To je ključno načelo pravne države, ki preprečuje, da bi se obsodba gradila na dokazih, pridobljenih s kršenjem zakonskih postopkov, kot so neustrezne odredbe za tajno opazovanje ali nezakonite hišne preiskave. Ko so dokazi enkrat izločeni, sodnik v postopku z njimi ne sme biti seznanjen in jih ne sme upoštevati pri svoji odločitvi o krivdi.
Prikriti preiskovalni ukrepi so posebne metode, ki jih uporabljajo organi pregona za odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj, za katera se sumi, da so bila storjena v okviru organiziranega kriminala. Med te ukrepe sodijo na primer tajno opazovanje in sledenje, prisluškovanje telefonskim pogovorom, tajno snemanje v zasebnih prostorih, uporaba navideznih kupcev prepovedanih drog ali vključitev tajnih policijskih delavcev v kriminalno združbo. Ker ti ukrepi globoko posegajo v zasebnost posameznika, morajo biti za njihovo izvedbo izpolnjeni strogi zakonski pogoji, zanje pa mora v večini primerov izdati pisno odredbo preiskovalni sodnik.






















































