Malček takoj umrl

polo, povsem te razumem kaj hočeš reči...ampak kot sem že enkrat povedala, ne vemo kaj je bilo in kako je bilo. ta članek je dolg vsega skupaj nekaj stavkov in tudi v njem piše da se je nenadoma znašel v območju delovanja stroja... mi si lahko samo predstavljamo kaj se je zgodilo. in absolutno nikakor me podpiram takih dogodkov niti jih ne opravičujem, samo zavedam se kako hitro se to lahko zgodi, saj sem tudi sama vedno na trnih in pogledujem sem ter tja, vem pa tudi da nisi vedno 100 pozoren, pa da se ne vem kako trudis! le to ti hočem povedat da jaz pač na to gledam malo drugače, z drugega zornega kota.

Igor gojčič. Upoštevaj svoj nasvet. Stisni gumb off na računalniku in pojdi na sonce, ter končno zaživi življenje. Dokler ne bo prepozno. Ker te tvoje pisarije so ----- obsežne blodnje, ki jim zelo manjka stik z realnim življenjem. Verjemi, da ni to nobena zloba, temveč zelo odkritosrčen nasvet. Ki ga konec koncev tudi sam ponujaš.

Zdej se pa oglašate starši, ki vam je kar nekako logično in podpirate, da se zgodi tak dogodek. Ampak VAM očitno ni jasno, kaj je delovna nezgoda in kaj je pač nek nesrečni dogodek. TO JE DELOVNA NEZGODA in to bi oče lahko preprečil. To ni primer padca po stopnicah, to ni primer padec s kavča, to ni primer da je pojedel lego kocko, to je primer malomarnega ravnaja. Kot sem napisal, oče bi mogel ŽE ZARADI SEBE začititi delovni stroj in preprečiti dostop. Kaj vam tukaj ni jasno? To je isti primer vožnja z avtomobilom in ne uporaba varnostnega pasu oziroma izklop airbag-a. In očitno podpirate tako ravnaje. Če bi bil članek o Vrglo otroka iz potniške kabine, ker otrok ni bil pripet, bi vsi rekli kak starš pa je to, da otroka ne pripne in bi se ga na veliko obsojalo. Očitno vam je poznano tako stanje in celo mogoče v takem okolju celo delate in si s tem zase iščete tolažbo v primeru kake nezgode (pač se zgodi).

polo19sdi...pa ti maš otroka???? ker nekako mi deluješ kot da otroke opazuješ le od daleč in pametuješ...seveda je otroke treba zaščitit na vse možne načine, se strinjam s tem...ampak tud ljudje smo samo ljudje in mamo napake...sama vem saj sem starš 2 letni punčki in čeprav sem stanovanje zavarovala na vse možne načine, me moja žabica vsak dan preseneti z neko novo pogruntavščino da res skoraj niti na WC ne morem v miru da nebi gledala za njo...in mislim da se bojo starši dovolj sami obtoževali, ne potrebujejo v vsej svoji nesreči še nekih drugih pametnjakovičev, ki vejo kako bi pa oni to lahko preprečili. Nismo bili tam in ne vemo kaj in kako se je zgodilo!! ŠE ENKRAT ISKRENO SOŽALJE!!!!

pikam_dopust="Razumeš neživljenjskost tvoje trditve? Kakor koli obrneš - jest je treba, zato je tudi delat treba. Zato ljudje delajo, če tudi bi vsi veliko raje samo sedeli in se igrali s svojim otrokom." Bojim se, da si ti tista, ki ga nerazume, ne živimo zato, da bi delali, čeprav nas obstoječi neživljenjski sistem sili prav v to, da delamo delamo in delamo, na koncu pa od tega pravzaprav nimamo nič, gre zgolj za pehanje za minljivim. Vedno več staršev se izgovarja, ko je žal že prepozno, da so bili zaposleni, da morali delati, da so delali, ipd., in ne morejo in niso mogli paziti še na otroka. To se dogaja vedno pogosteje, dejstvo je, da še živeti mnogi neznajo več. Otrokovo življenje imajo tudi svojo ceno in namen, ne smemo jih zapravljati po nepotrebnem, čeprav po drugi strani še ne razumemo povsem zakona karme in posledično življenjskih lekcij, ki jih leta zahteva. nina.ilic="Mi se s tem ubadamo danes, starši se bodo do konca življenja." To pa povsem drži, in prav tega si nihče ne želi, doživljenjskih vprašanj, kako, kje, zakaj, brez odgovorov. To je težko. Ezoterična resnica je, da otroka smrt ne preseneti, zanj je pričakovana, preseneti in nepričakovana je za straše. Znani so primeri, ko so otroci vnaprej opozorili starše, da bo odšli, a so ti straši sporočila razumeli šele po smrti otroka. Često jih namreč spregledajo ali ne razumejo, kaj jim otrok ponavlja, kaj pomeni da bo odšel, v različnih variacijah. Lahko je sprejeti, težje je razumeti. polo19sdi="Ljudje smo blazno lena sorta. Vedno se nam mora nekaj zgodit, da šele na to ukrepamo. Najprej fajn po kumari dobit, potem pa se sprašujemo kako pa to. Sej otrok se mora udarit, urezat, se prestrašit, da šele potem vidi kaj je nevarno in kaj ni in da se na lastnih izkušnjah nauči. Ampak ene izkušnje so drage." Res je, ljudje v današnjem svetu so tako čustveno in duševno otopeli, da jih lahko prebudi samo močan čustven in duševni pretres. Najprej se mora nekaj bolečega zgoditi, da začne človek razmišljati in ukrepati. Kaj to pomeni v svetovnem merilu, vemo vsi. Po drugi strani pa, kaj nam pomaga cela vrsta zakonov o varnosti, varnostnih sistemov in tehnologije, če vse skupaj plava v krvi številnih žrtev, tudi številnih otrok. Varnejši smo zaradi velikega števila mrtvih, ki so za to dali svoja življenja, ne zaradi dobrih zakonov ali dobrih sistemov ali tehnologije, a v vsakdanjem teku skozi življenje, upoštevanju teh zakonov in uporabi teh sistemov in tehnologij, na to nikoli nihče ne pomisli. To je vendar lekcija za vse. Res je da se mora otrok učiti na lastnih izkušnjah, vsi se moramo, vse življenje. Ene izkušnje in življenske lekcije so lahke, druge so težke in boleče, še posebej če vključujejo izgubo ali smrt nam ljube osebe, tudi otroka. Življenje je polno lekcij, ki jih, če hočemo ali ne, moramo dati skozi, čeprav so boleče, da lahko duševno sploh napredujemo. Velika ovira pri tem pa je seveda naše neznanje, nevednost, nerazumevanje itd., tako smo osredotočeni v materialno plat našega življenja, da smo skoraj povsem zanemarili duhovno plat, in z njo povezano znanje. Posledično vedno iščemo nek smisel v smrti nam ljube osebe, hočemo ji dati nek smisel, ko pa ji ga damo, nam dajo drugi vedeti, da je to le materialistični smisel, ne pa (tudi) duhovni. Ko bi ljudje lahko razumeli, da moramo tudi skozi take izkušnje in lekcije, ko bi znali znali razumeti, da je zanje to zelo pomembno, ko bi razumeli da ločitev ni trajna, ampak le začasna. S svojimi "otroki" smo že bili skupaj in še bomo, ne glede nato kdo je odšel prej, vsak ima svoj čas in krog lekcij, nekaterih se učimo skupaj, nekaterih sami, le vloge se zamenjujejo. V življenju je pomembno, da skupaj z otroci preživimo čas, ki ga imamo "zdaj", ne tistega ki načrtujemo v prihodnje, ker ga morda nikoli v tem življenju ne bo. Živeti danes, ne jutri. Lp!

Ljudje smo blazno lena sorta. Vedno se nam mora nekaj zgodit, da šele na to ukrepamo. Najprej fajn po kumari dobit, potem pa se sprašujemo kako pa to. Seveda vemo, kako se otroci obnašajo. Živahni, vse je zanimivo, prepovedano je najslajše, polni energije in tako dalje. Samo starš je odgovoren, za svojega otroka. In če ne poskrbi vsega, da otroka zaščiti kdo hudiča pa bo potem kriv? Tukaj mislim predvsem za stvari, ki strežejo po življenju. In če je starš tako len, da ne priveže otroka na sedežu, ne zaščiti el. vtičnice, ga ima zraven delovnega stroja ali pa naprave, ne zaščiti višine...in še kaka podobna situacija je samo vprašanje časa kdaj se bo zgodilo najhujše. Sej otrok se mora udarit, urezat, se prestrašit, da šele potem vidi kaj je nevarno in kaj ni in da se na lastnih izkušnjah nauči. Ampak ene izkušnje so drage.

ja, za neprivezane otroke v avtomobilih so definitivno krivi starši. če pa jih recimo na poti v trgovino (malo starejše seveda) povozi avto, pa ne. res je, nikoli ne veš, kaj se plete v otroški glavi in moraš biti previden. za svojo vest bi bilo najlaže, če bi jih lahko priklenili nekam in se jim ne bi nič zgodilo. morda bi bil pa potem potres in se ne bi mogli rešiti ... dejstvo je, da potem ko se lestev podre, vsi vemo kje ne bi smela stati. in čisto vsega nihče ne more predvideti. mi se s tem ubadamo danes. starši se bodo do konca življenja.

Naty789 ........in zato ker nikoli ne veš, kaj se plete v otroški glavi je potrebno to preprečiti prej, ne jokati potem. Otroci ne pašejo na traktorje in blizu podobnih strojev in pika. Kdo pa je odgovoren za tiste otroke, ki se vozijo na zadnjih sedežih avtov neprivezani? Starši!!!!!!!

sej, kt ponavad..........starši krivi....NISO! res da bi lahko mal bl otroka pazl, ampak ko ima človek delo, ne more stalno gledat otroka, že zarad svoje varnosti ne. k sm bla stara devet let sm pazila mojga tkt dveletnga brata in mal nepazljivosti, pa bi ga bager povozu. zarad sekunde, ko je šel po žogo ki mu je ušla. na srečo ga ni. ampak tu ni sam nepazlivost, tut to je kaj se plete v otroški glavi.

g12345, ne drzni se ti nas obtoževat, da smo kao mestne srajce ki ne dvignemo riti, ker pojma nimaš kaj počnemo. Naj ti bo nekaj jasno, da moraš vse naredit, da zaščitiš sebe in druge in ni izgovor to da ti otrok uide izpred oči. In ta primer, jasno govori kolk so nekateri neodgovorni. Tukaj bi lahko starš že zaradi LASTNE VARNOSTI zaščitil gibljive dele. Tvoj primer, pa se je končal zelo srečno. Pa lep pozdrav.

groza. se vam ne zdi, da starši že dovolj trpijo? tu jih pa še nekateri z gnojnico polivate. pri takem delu otrok nima zraven kaj početi. se strinjam. in tudi tu so starši zagotovo rekli, da nima tam kaj delati. a otroci grejo tudi tja, kamor ne smejo. pred vrati stanovanja sem imel danes nek kabel brez aparata. in izvijač. dveletni sin je prijel kabel in ga tiščal v vtičnico. kdaj ga je prinesel v stanovanje, ne vem. pa ga imam ves čas na očeh, a sem pa tja je treba tudi kaj pospraviti, ... in ja, se strinjam, tisti kabel tam ni imel kaj početi, a sem si rekel, da ga bom spotoma pospravil ob prvi priliki. imamo varovala v vtičnicah, a vseeno že zna uspešno vtakniti vtikač. na srečo mu tega še ni uspelo in sem ga prej videl - v bistvu me je sam opozoril, da ne more dat noter. ker na drugi strani kabla sta bili samo dve odprti žički. in ko mu z grozo in hkrati velikim olajšanjem vzamem tisti kabel ter pridem malce k sebi, je že izvijač tiščal v vtičnico - da bo "prišraufal". in angelom varuhom ali sreči, odvisno v kaj verjameš, se lahko zahvalim, da ni bilo nič hudega. žal pokojni fant in njegovi domači niso imeli takšne sreče. samo ne drznite si obtoževat staršev. velika večina vas, ki obtožujete starše, ste zagotovo mestne srajce - ali njim podobni, v to sem prepričan. vam je lahko. ves ljubi dan sedite na riti in vaše najhujše ter najbolj nevarno delo je, da se sklonite in pomedete smeti v smetišnico. vse ostalo imate na gumbe. na kmetih je delo precej bolj zahtevno. ubogi fant, ubogi starši ... moje sožalje.

Res je. Za vsako nesrečo lahko najdemo zelo dobre razloge - kaj je otrok delal pri gredi? Kaj pri odprtem oknu? Zakaj vrat niso bila zaklenjena? Kako to, da vrt ni bil zavarovan z ograjo? Ampak včasih preprosto ne moreš vsega zavarovati. Ne moreš ves čas gledati samo v otroka, ker je včasih treba pogledati tudi na štedilnik.... In to vedo vsi, ki so kdaj koli imeli opravka z majhnim otrokom. Samo obrneš se in že ti pade s postelje...

Zanimivo, da eni mislite...se zgodi, usojeno je. Aljoša...če oče ni zaščitil kardanske gredi je popolnoma sam kriv in noben drug. Če že nima zaščitenih delov stroja (če mu pač delo onemogoča), naj bi postavil varnostno ograjo, da otroku preprečiš dostop. Kattem...tukaj je bila delovna nezgoda, ne pa virus, bolezen tako, da ni glih najboljša primerjava. In za ta primer žal lahko rečemo malomarnost. Samo take malomarnosti je veliko. Vidiš otroka, kako sedi zadaj na prikolici, na blatniku traktorja in mu noge dol binglajo samo kake 20 cm stran od gume, ali pa stoji na zadnjem delu traktorja na kakemu priključku, hodijo itak vse povsod, ko se seno sklada, je zraven puhalnika in tako dalje. Otroka je potrebno zaščitit in mu dajati taka dela, ki jih zmore in niso (vsaj ne toliko) nevarna za njega. Od ostalih kmetijskih del, pa ga je potrebno locirati čim dlje...žal tako je in nič drugače.

Ja, se strinjam igor Gojcic - nobeno delo ni vredno smrti otroka. Če mi nekdo vnaprej pove, kje bo avto zbil mojega otroka, ga tja vsekakor ne bom pustil in verjamem, da je zelo malo staršev, ki bi ravnalo kakor koli drugače. Razumeš neživljenjskost tvoje trditve? Kakor koli obrneš - jest je treba, zato je tudi delat treba. Zato ljudje delajo, če tudi bi vsi veliko raje samo sedeli in se igrali s svojim otrokom. Če tega še nisi opazil... @neko gospo z otrokom s posebnimi potrebami - to je čisto druga stvar.

Naj vam povem neki. Dve leti nazaj sm jst tud za las zgubila sina.Zelo sva skrbna starsa in jih imavana naoceh vedno ampak ce je usojeno se pac zgodi.Ponoci okoli tretje ure je imel visoko temperaturo sva sla zdravniku i nas je poslal domov. V Skandinaviji so bolj hladni zdravniki. V roku petih urah se mu pojavijo velike rane na telesu k dabi ga nekdo zazgal.Takoj sv ga peljala zdravniku in kaj nam un rece da ima sine bakterijo meningokok in zastruptev krvi.Rekl so nam da se pripravimo na smrt otroka.Jst sm bla tako prestrasena k sm vidla sojega otroka umirat a mu ne morem pomagat.Cez par ur je sinetu bilo bolje in tako se je resu bre posledic.Tako da ne smemo kriviti starse da so bili malomarljivi ker niti en stars noce slabo svojemu otroku. LP

bodi raje tiho ti...tu nekaj komentiraš starše...saj te nemore starš opazovat otroka 24 ur na dan...se je zgodilopač samo ne zaj tu nekaj obrekovat staršev ker niso nič krivi

Slovenka="Pa kako zavraga starši pazijo na svoje otroke???" Dobro vprašanje, sicer je v večini primerov nesreč otrok opaziti, da starše izuči, če jih, šele (lastna izkušnja) posledica lastne napake ali malomarnosti. Tuje izkušnje se očitno primejo redkih staršev do te mere, da jih jemljejo ne znanje in resno. Res pa je, da so kardanske (pogonske) gredi pogosto nezaščitene in je zato cena takega ravnanja visoka. Pikam_dopust nobeno delo ni vredno smrti otroka, tako se nikoli ne mudi z niči mer, to je le iluzija človeške pameti, ki za sabo pušča številne žrtve. Večina nesreč s kmetijskimi stroji se zgodi tam, kjer samozvani kmetje nimajo ustrezne izobrazbe kaj šele kmetijske šole. Varnost pri delu je prva, ne zadnja.

SOŽALJE VSEM SVOJCEM....starši so bili pa zdraven in so pazili na otroka...nesreče se na žalost dogajajo vsak dan....najhujše so takšne, ki jih ne moremo preprečiti!!!..žal...

Uf...res kruta smrt za otroka, ki je komaj začel živeti, in velika izguba za mlado družino. Otroke imejte vedno na očeh ! Sožalje

Kako se nekateri španajo, kako dobro poskrbijo za otroke,... na več stvari ko paziš slabše je, ker itak je nekje luknja in če se mora se bo zgodilo-morda še prej!