Po podatkih policije je 44-letna mati deklico nameravala odpeljati v vrtec, preden bi odšla na delo. Namesto tega je avtomobil parkirala pred plezalnim centrom v ulici Richard-Kapphan-Strasse, vozilo zaklenila in odšla v službo. Šele malo pred 15. uro se je vrnila do avtomobila in na zadnjem sedežu odkrila svojo hčerko, ki ni več kazala znakov življenja.
Na kraj so takoj prihiteli reševalci in zdravnik nujne medicinske pomoči, ki so poskušali otroka oživljati, vendar je deklica umrla na kraju dogodka.
Tistega dne so v Schorndorfu izmerili okoli 28 stopinj Celzija, temperatura v zaprtem vozilu pa je bila po vsej verjetnosti bistveno višja. Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko notranjost avtomobila tudi ob zmernih zunanjih temperaturah v nekaj minutah segreje na življenjsko nevarne vrednosti. Pri majhnih otrocih je tveganje še posebej veliko, saj se njihovo telo segreva tri- do petkrat hitreje kot telo odraslega človeka.
Tožilstvo v Stuttgartu je proti materi že uvedlo preiskavo zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Odredili so tudi obdukcijo, ki bo dokončno pokazala, ali je deklica umrla zaradi vročinskega udara oziroma pregrevanja ali pa so k smrti prispevali še drugi zdravstveni dejavniki.
Kako se lahko zgodi kaj takšnega?
Ob tragediji se znova odpira vprašanje, kako je mogoče, da starši pozabijo otroka v avtomobilu. Čeprav se takšni primeri javnosti pogosto zdijo nepredstavljivi, psihologi opozarjajo, da gre za dobro dokumentiran pojav, ki ima celo svoje ime – sindrom pozabljenega otroka.
Ameriški psiholog David Diamond, ki se s tem pojavom ukvarja že skoraj dve desetletji, pojasnjuje, da lahko stres, pomanjkanje spanja, preobremenjenost ali sprememba vsakodnevne rutine povzročijo napako v delovanju spomina. Možgani lahko ustvarijo lažen občutek, da je bila običajna naloga opravljena, čeprav v resnici ni bila. Starš je tako lahko prepričan, da je otroka oddal v vrtec ali šolo, čeprav se to nikoli ni zgodilo.
Podobne tragedije niso redke. V Združenih državah Amerike zaradi vročinskega udara v avtomobilih v povprečju vsako leto umre med 37 in 38 otrok. Od leta 1990 je v ZDA na ta način umrlo več kot 1.170 otrok, še najmanj 7.500 pa jih je preživelo z različnimi stopnjami poškodb. Več kot polovica primerov se zgodi zato, ker skrbnik otroka nenamerno pozabi v vozilu.
Tovrstne smrti beležijo tudi drugod po svetu. V Braziliji zaradi podobnih okoliščin v povprečju umrejo približno trije otroci letno, v Avstraliji pa dve do tri žrtve na leto. Zaradi takšnih primerov nekateri avtomobilski proizvajalci že vgrajujejo sisteme za opozarjanje na prisotnost potnikov na zadnjih sedežih, podobna opozorila pa postajajo obvezna tudi v nekaterih vozilih za prevoz otrok.
Na parkirišču v Schorndorfu so pretreseni prebivalci v spomin na deklico že položili rože in plišaste igrače.
Sindrom pozabljenega otroka ni posledica pomanjkanja ljubezni ali malomarnosti, temveč gre za nevrološki pojav, pri katerem pride do napake v delovnem spominu. Ko so možgani preobremenjeni s stresom, utrujenostjo ali spremembami v rutini, lahko 'preklopijo' na avtopilota. V tem stanju možgani ustvarijo napačen spomin, da je bila rutinska naloga – na primer oddaja otroka v vrtec – že opravljena, čeprav v resnici ni bila. To je kognitivna napaka, pri kateri se zavedni spomin zamenja z naučenim vedenjskim vzorcem.
Notranjost avtomobila deluje kot rastlinjak zaradi pojava, imenovanega učinek tople grede. Sončni žarki skozi steklene površine prodirajo v vozilo, kjer jih materiali v notranjosti, kot so sedeži in armaturna plošča, absorbirajo in pretvorijo v toploto. Ker steklo preprečuje, da bi ta toplota v obliki infrardečega sevanja uhajala nazaj ven, temperatura v zaprtem prostoru strmo narašča. Že pri zunanji temperaturi okoli 25 stopinj Celzija se lahko notranjost vozila v manj kot 20 minutah segreje na več kot 40 stopinj, kar je za majhnega otroka hitro usodno.
Vročinski udar je najhujša oblika toplotne poškodbe, do katere pride, ko telo izgubi sposobnost uravnavanja lastne temperature. Ko telesna temperatura naraste nad kritično mejo, običajno nad 40 stopinj Celzija, naravni mehanizmi hlajenja, kot je potenje, odpovejo. To vodi do odpovedi notranjih organov, motenj v delovanju živčnega sistema in lahko povzroči trajne poškodbe možganov ali smrt. Majhni otroci so še posebej ogroženi, ker je njihova telesna površina v primerjavi s telesno maso manjša, njihovi mehanizmi za termoregulacijo pa še niso popolnoma razviti.
