Z Gorske reševalne zveze Slovenije so poslali pojasnilo včerajšnje tragične gorske nesreče, v kateri so v snežnem plazu življenje izgubile tri osebe, med njimi tudi vrhunski alpinist in gorski reševalec, član GRS Tržič.
S strani Regijskega centra za obveščanje so prejeli klic o snežnem plazu v Kramarjevi smeri v Storžiču. Po opravljenem klicu z očividcema so ugotovili, da je plaz odnesel dve osebi, ki nista kazali življenjskih znakov. Sprožili so reševalno akcijo z aktivacijo celotnega moštva ter posadko Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) na Brniku. Nekaj minut za tem je bil aktiviran tudi helikopter Policije, ki je opremljen z napravo za iskanje pogrešanih v plazu. Na kraj nesreče je odšla predhodnica, ki je štela pet članov (tudi zdravnika). Zdravnika in reševalca so s helikopterjem prepeljali do ponesrečencev. Pridružila se jima je tudi posadka HNMP. Ugotovili so, da sta ponesrečenca podlegla poškodbam.
"Začeli smo s helikopterskim prevozom preminulih v dolino. Tik pred dvigom drugega ponesrečenca sta alpinista, ki sta se nahajala v zgornjih pobočjih Storžiča, sprožila snežni plaz. Ekipa, ki je bila tik pred koncem dela na kraju nesreče, je bila prek radijske postaje obveščena o ponovnem plazu. Vsi štirje so zbežali pred plazom in si rešili življenje. Med begom sta se dva reševalca poškodovala," so zahtevno in nevarno reševanje opisali na GRZS.
Drugi plaz je s seboj prinesel tudi dva alpinista. Eden je preživel s težjimi poškodbami, drugi je umrl. Sledila sta reševanje poškodovanih in prevoz preminulih. Pri reševanju je sodelovalo 24 reševalcev: gorski reševalci, vodniki lavinskih psov, združena ekipa GRZS in HNMP ter helikopterja Slovenske vojske in Policije.
"Žal smo v prvi navezi ponesrečenih izgubili izkušenega gorskega reševalca iz Tržiča. S srcem je bil vrhunski alpinist in alpinistični inštruktor. S svojim delom na področju GRZS je dvignil nivo reševalnega dela," so med drugem o preminulem kolegu zapisali pri GRZS.
V zadnjih dneh je bila razglašena 3. stopnja plazovne nevarnosti. Usodo razmer in plazov je krojil veter, ki je razmere ponekod naključno poslabšal. Prva naveza je bila žrtev teh razmer, druga alpinista pa sta kljub prvi nesreči nadaljevala z vzponom in doživela nesrečo, ki je ogrozila tudi delo gorskih reševalcev, so še zapisali na GRZS.
Razmere v visokogorju še naprej ostajajo nevarne
"Razmere so zelo nevarne, na to ves čas opozarjamo, in takšnih nesreč tudi najbolj izkušeni ne moremo predvideti, zato vsem odsvetujemo obisk visokogorja. Z alpinističnega vidika so sicer razmere odlične, ko sneg škripa pod nogami, vendar pa so zaradi klož, gre za zbit in trd sneg, ki se poruši že ob majhni obremenitvi, zelo nepredvidljive in nevarne," je opozoril gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.
Spomnil je, da je Agencija RS za okolje (Arso) razglasila tretjo stopnjo nevarnosti zaradi nevarnosti proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov. "Ta stopnja se bo še nekaj časa obdržala, ker so temperature v hribih nizke, veter pa je močan in bo še nekaj časa tak," je dodal Šerkezi, ki ljudem priporoča, naj se namesto za visokogorje odločijo za obisk nižje ležečih območij, kjer ni snega.
V planinski šoli sicer planince učijo različnih postopkov, kako se rešiti v primeru plazu, med drugim tudi plavalne gibe, s katerimi se lahko obdržijo na površju. Priporočajo, da imajo planinci s sabo tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, sonda in lopata, vključno s plazovnim nahrbtnikom.
"Vendar je vse to le za najslabši scenarij. Najbolje je, da se mu izognemo. Možnosti preživetja so majhne, predvsem, če smo sami. Najbolj ključnih je prvih 15 minut po zasutju, takrat ima človek največ možnosti za preživetje, seveda, če same mehanske poškodbe niso prehude. Zato govorimo, da v gore ne hodimo sami. Rešil nas bo namreč prijatelj, če bo ostal zunaj in bo imel vso potrebno opremo," je dodal Šerkezi.
Pristojni opozarjajo, da absolutno odsvetujejo gibanje v visokogorju, saj so razmere zaradi velike nevarnosti proženja snežnih plazov, nizkih temperatur in močnega vetra izredno nevarne. Temperature v visokogorju so okoli minus 20 stopinj Celzija, pihajo tudi močni vetrovi severnih in severovzhodnih smeri.
