Misleč, da vlaga v kriptovalute, prevarantom nakazal 60.000 evrov

Moški iz okolice Maribora je na družbenem omrežju zasledil povezavo do spletne strani o vlaganju v kriptovalute, nanjo kliknil, se registriral in v spletno denarnico večkrat nakazal denar, skupaj približno 60.000 evrov. Ko je zahteval izplačilo, so neznanci od njega zahtevali dodaten denar. Vlagatelj je o tem obvestil mariborske policiste, ki sumijo, da gre za spletno goljufijo oziroma lažno investicijsko vlaganje kriptovalut. Policijska uprava Maribor ob tem opozarja, da se lahko takšna vložitev denarnih sredstev konča z velikimi negativnimi finančnimi posledicami.

Goljufije z visokimi investicijskimi vlaganji pa imajo navadno nekaj skupnih značilnosti, po katerih jih lažje prepoznamo. Storilci navadno vzpostavijo spletno stran v tujem jeziku ali pa v dovršeni slovenščini, na kateri ponujajo vlaganje sredstev v različne naložbe z nedosegljivimi in zelo visokimi stopnjami dobička, lahko tudi do več odstotkov dnevno. 

Spletne strani nato lastniki promovirajo po elektronski pošti in družbenih omrežij, kjer s potencialnimi vlagatelji stopijo v stik prek zasebnih sporočil, na primer na aplikacijah Messenger ali WhatsApp. V stik s potencialnimi žrtvami vstopijo tudi prek telefonskih klicev, v katerih se izdajajo za osebne asistente in produkt tržijo s pomočjo lažnih priporočil zvezdnikov, s čimer povečajo verjetnost naložbe. 

Prilastijo si dostop do vaše spletne banke in ponarejajo dobiček

Ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja t. i. osebni asistenti predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s katerimi lahko na daljavo upravljajo z njihovim računalnikom. Tako lahko pod pretvezo pomoči dostopajo in upravljajo tudi z oškodovančevo spletno banko. V njegovem imenu odpirajo in upravljajo s trgovalnimi računi in elektronskimi delnicami ter lažno prikazujejo dobičke. Dejanskih dobičkov ni, saj vlagateljev denar ni bil nikamor vložen, ampak le nakazan na račun goljufov.  Glavni namen storilcev je pridobiti čim več denarja.

Ker vlagatelji torej menijo, da jim je njihova naložba prinesla velik dobiček, vložijo še več denarja, cikel pa se tako nadaljuje. 

V nekaterih primerih storilci vlagateljem občasno omogočijo izplačilo manjšega dela dobička, s čimer pa le še povišajo zaupanje vlagateljev v celotno naložbo oziroma produkt, kar prav tako poviša možnost dodatnega vložka s strani oškodovanca. 

Goljufijo mnogokrat odkrijemo, ko je že prepozno

Če policija in drugi organi ugotovijo, da je prišlo do goljufije, pa storilca zelo težko izsledijo, saj je sledenje toku denarja močno oteženo zaradi pretvorbe v kriptovalute, prenakazil sredstev v tretje države, dvigov gotovine in pa tudi uporabe različnih orodij, ki zakrijejo sledi. 

Običajno oškodovanci, torej vlagatelji, ugotovijo, da so bili ogoljufani šele, ko želijo s spletne denarnice prenesti celoten znesek, vendar jim je povrnitev finančnega vložka onemogočena. Nakazana sredstva so namreč v zelo kratkem času po opravljeni transakciji z računa že umaknjena. Povrnitev ukradenega denarja je zelo malo verjetna, so še zapisali na PU Maribor. 

Kako prepoznamo goljufijo?

PU Maribor je pripravila tudi nekaj nasvetov, ki bodo vlagateljem pomagali pri prepoznavi lažnih spletnih strani in goljufij z investicijami. Najprej svetuje, da naj bodo posebej pozorni na oglaševanja, ki ponujajo možnost hitrega, zanesljivega in visokega zaslužka, saj je ta kombinacija v poslovnem svetu neuresničljiva. Nato je priporočljivo prek telefona, spleta ali osebno preveriti, če se v ozadju produkta (kriptovalute ipd.) res skriva ponudnik naložbenih storitev ali pa gre za zlorabo imena oziroma izmišljenega ponudnika. 

Prav tako je treba biti posebej pozoren pri investicijah, kjer ponudnik oziroma osebni asistent predlaga ali ponuja namestitev programa za oddaljeni dostop. 

Pozivajo še, da naj nepoznanim osebam nikoli ne zaupamo gesel spletne banke, podatkov o plačilnih karticah in drugih bančnih podatkov ter naj svoja sredstva vlagamo v finančne produkte licenciranih, prepoznanih in zanesljivih ponudnikov bančnih oziroma finančnih storitev, pri čemer se je dobro posvetovati tudi s strokovno izobraženimi svetovalci.