V procesu zoper Kristino Mislej, obtoženo umora svojih dveh otrok, je na okrožnem sodišču v Kopru pričala avtorica izvedenskega mnenja, sodna izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori. Pri obtoženki ni ugotovila znakov bipolarne motnje ali druge duševne motnje, pač pa osebnostno motnjo. Pri Mislejevi so po njenem mnenju močno izražene narcistične poteze, v osnovi egocentrično čustvovanje in velika potreba po priznanju kot posledica splošne negotovosti vase. Pri obtoženi je po mnenju Tomorijeve prisotna tudi odvisnost od alkohola in benzodiazepina.
Kot je v izvedenskem mnenju še zapisala Tomorijeva, je Mislejeva v pogovoru sicer prijetna, vendar lahko v stresnih situacijah reagira impulzivno oziroma odpove. Gre predvsem za situacije, ki bi prizadeli obtoženkin občutek lastne vrednosti, na kar je zaradi globoke negotovosti vase še posebej občutljiva, je pojasnila. Ni mogla izključiti možnosti, da bi Mislejeva v takem primeru lahko odreagirala tudi z nasilnim vedenjem.
Kot je še pojasnila, pri osebah z impulzivnim ravnanjem in egocentričnim čustvovanjem ni mogoče izključiti morebitne nevarnosti nasilnega vedenja v prihodnosti. Impulzivna reakcija bi bila lahko usmerjena tudi proti drugim osebam in ne nujno proti tistim, ki bi reakcijo sprožile. Kot je še dejala, po podatkih, ki so dosegljivi, Mislejeva do otrok sicer ni izkazovala impulzivnega vedenja.
Na vprašanje sodnice Darje Srabotič, ali je mogoče, da bi nek grozen dogodek obtoženka pozabila in se ga ne bi spominjala, pa je Tomorijeva odgovorila, da je pri Mislejevi sicer zaznati obrambne mehanizme zanikanja različnih oblik nesprejemljivega vedenja, vendar pa v njeni anamnezi ni dogodkov, ki bi jih na ta način izbrisala.
Tomorijeva je zanikala, da bi 28. marca, ko se je zgodil umor obeh otrok, obtožena lahko bolehala za bipolarno motnjo. Po njenih besedah je pri Mislejevi sicer mogoče govoriti o labilnosti razpoloženjskih stanj oziroma stanjih "povečanega razpoloženja" in stanjih slabovoljnosti oziroma blažje depresije.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.