Planinca sta se iz Matkovega kota v smeri Mrzle gore odpravila v soboto. Ker se s ture nista vrnila, so ju svojci prijavili kot pogrešana. "Takoj je stekla iskalno-reševalna akcija, v kateri sta poleg pripadnikov GRS za helikoptersko reševanje, predstavnikov letalske enote policije in več gorskih reševalcev sodelovala tudi predstavnika gorske enote Posebne policijske enote Policijske uprave Celje," so sporočili celjski policisti.
Gorska reševalna služba Slovenije je v nedeljo javila, da so ob 6. 30 iskalno akcijo za pogrešanima alpinistoma nadaljevali na območju med Logarsko dolino in Mrzlo goro.
Ekipa GRS Celje je skupaj s policisti PU Celje začela iskanje, ki se je na podlagi zbranih informacij razširilo proti območju Rink in Skute v občini Jezersko, so zapisali na zvezi.
"Gorski reševalci GRS Kamnik so preverili del proti grebenu Mali podi. V pomoč pri iskanju je bil aktiviran tudi helikopter LPE. Od slovenskih mobilnih operaterjev A1 in Telemach so pridobili podatek o zadnji znani lokaciji telefonov pogrešanih. Na avstrijsko stran je bila podana prošnja za podatke o morebitni prijavi telefonov na njihovo GSM omrežje."
- FOTO: Policija
- FOTO: Policija
Planinca najverjetneje padla z velike višine
V popoldanskih urah so reševalci na ledeniku pod Skuto na višini okoli 2000 metrov našli mrtvega 40-letnega planinca in nato nad ledenikom v steni na majhni skalni polici še mrtvega 27-letnega planinca. Razmere za iskanje so bile zaradi zahtevnega terena in močnega vetra izjemno težke.
"Dosedanje ugotovitve kažejo, da je pri obeh, ki sta sicer bila izkušena planinca, prišlo do padca z velike višine na grebenskem prehodu med Koroško Rinko in Skuto. Gre za alpinistično smer II. do III. stopnje težavnosti, na kateri ni varoval. Pot ni kategorizirana in je zelo izpostavljena, teren je zelo krušljiv," so še sporočili iz PU Celje.
Opozorilo Policije: Vsakoletni skoraj milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Na to vplivajo: telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvem mestu med vzroki nesreč v naših gorah.
Da bi se temu izognili, se je v gorah treba držati osnovnih pravil, in sicer da planinski vzpon ali pohod začnete dovolj zgodaj, se pozanimate o vremenu, ste primerno opremljeni, o nameravani poti in času trajanja obvestite domače, za vzpone pa naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti.
Kot je Gorska reševalna zveza Slovenije zapisala na družbenem omrežju Facebook, so od petka do nedelje posredovali skupno v osmih intervencijah. Med drugim so dvakrat pomagali pri transportu poškodovanih živali in dvakrat pri poškodbah kolesarjev.
Posredovali so tudi pri zdrsu in poškodbi glave v Podpeči pod Skalo, pri pomoči štirim tujim pohodnikom ob sestopu iz Hudičevega stebra v Prisanku in pri oskrbi in transportu podhlajenega tujega državljana po zdrsu v strugo potoka pri slapu Rinka.
