Najmlajša žrtev 'Jokerja' stara le 6 let

Dokazi kažejo, da je pokol na premieri najnovejšega filma o Batmanu 24-letni James Holmes načrtoval več mesecev. Prek interneta je kupil 6000 kosov streliva in drugo opremo, v trgovinah z orožjem pa polavtomatsko puško, šibrovko in dve pištoli. Ubil je 12 ljudi, 58 jih je ranil. Med ranjenimi jih je bilo v soboto sedem še vedno v kritičnem stanju. Po poročanju ameriških medijev naj bi se napadalčeva polavtomatska puška zataknila, zato je napadalec posegel po drugem orožju.

Policistom je po več urah tudi uspelo stanovanje nekdanjega študenta medicine očistiti eksplozivnih naprav. Našli so tri tipe naprav – kozarce s pospeševalniki, kemikalije, ki bi eksplodirale, če bi se pomešale, in več kot 30 doma narejenih granat. Če bi kdor koli vstopil v stanovanje, bi vse to eksplodiralo. Nekaj teh naprav so preiskovalci odnesli v odročno puščavo na jugu Denverja, kjer so jih detonirali.

Starši napadalca svojcem izrazili sožalje

Vzrok pokola 12 ljudi še vedno ni znan, saj 'Joker', kot naj bi se policistom predstavil Holmes, še vedno molči. Napadalca so kmalu po pokolu, ki se je zgodil v petek na polnočni premieri filma, policisti prijeli na parkirišču. Aretaciji se ni upiral. Morilec je soboto preživel v samici zaradi njegove varnosti. V ponedeljek ga bodo prvič pripeljali pred sodišče. Čaka ga obtožnica za naklepni uboj in več drugih kaznivih dejanj. Nezakonitega posedovanja orožja pa ne more biti obtožen, saj je vse kupil povsem zakonito.

Njegovi starši so v soboto v San Diegu preko policije podali izjavo za javnost. Izrazili so sožalje svojcem žrtev in prosili medije za spoštovanje zasebnosti v času, ko sodelujejo s policijo. Holmes prihaja iz San Diega, v Koloradu pa je delal doktorat iz nevrologije, a je junija študij opustil. Poznajo ga kot odličnega in zelo nadarjenega študenta.

Najmlajša žrtev 6-letnica

Policija je po tem, ko so obvestili njihove družine, izdala imena umrlih v kinu v Koloradu. Najmlajša žrtev masakra je bila 6-letna Veronica Moser - Sullivan. Umrli so še: 24-letna Jessica Ghawi, 27-letni John Larimer, Alexander Boik (18 let), Jesse Childress (29 let), Jonathan Blunk (26 let), 32-letna Rebecca Wingo, Alex Sullivan (27 let), Gordon Cowden (51 let), Micayla Medek (23 let) Alexander Teves (24 let) in 27-letni Matthew McQuinn.

Vsi so umrli zaradi strelnih ran, deset jih je umrlo na kraju zločina, dva sta umrla pozneje.

Jordan, brat umrle Jassice Ghawi, je povedal, da je o dogajanju izvedel od prijatelja Brenta, ki je bil tudi v kinu. Povedal je, da so bile v kinodvorani odvržene dimne bombe, takrat so ljudje začeli vstajati, nato je napadalec začel streljati. ''Sklonila sta se. Moja sestra je klicala nujno številko 911, tudi Brent je klical. Napadalec jo je zadel v nogo. Prijatelj je poskušal zaustaviti krvavitev in jo stabilizirati, kričala je. Nato je tudi njega ustrelil v nogo. Ko se je zavedel, moja sestra ni več kričala. Pogledal jo je in videl, da je bila ustreljena v glavo,'' je o dogajanju po pripovedovanju priče dogodka povedal Jordan.

Družina Alexa Sullivana je sporočila, da bi ravno te dni praznoval svoj 27. rojstni dan. John Larimer pa je bil pripadnik ameriške mornarice. Matthew McQuinn je prestregel naboj, ko je s telesom zaščitil svoje dekle in njenega starejšega brata.

Obamo obljubil, da bodo dosegli pravico za žrtve

Ameriški predsednik Barack Obama se bo v Aurori poklonil žrtvam. Prvi mož ZDA je že obljubil, da bodo dosegli pravico za žrtve. ''Zvezna vlada je pripravljena, da naredi vse, kar je treba, da tistega, ki je odgovoren, pripeljejo pred roko pravice,'' je poudaril Obama, ki je z javnostjo delil tudi, da je, ko je izvedel za grozljivo novico, najprej pomislil na svoji hčeri.

Napovedal je še, da bo vlada naredila ''vse možne korake'', da zagotovi varnost vseh Američanov.

Razplamtela se je razprava o orožju

V ZDA se je znova razplamtela razprava o razširjenosti orožja. Posledic sicer ne gre pričakovati, saj je orožarski lobi NRA (National Rifle Association) premočan. Ameriški politiki so si na nacionalni ravni v pravico do orožja nazadnje upali poseči leta 1999, ko je podpredsednik ZDA Al Gore v senatu oddal odločilni glas za delno omejitev prodaje orožja na orožarskih sejmih. Orožje se prodaja naprej, Gore pa je leta 2000 izgubil volitve.

Kongres je leta 1994 sprejel zakon o prepovedi 19 vrst avtomatskih in polavtomatskih pušk, ki je veljal deset let. Po letu 2004, ko se je iztekel, ga ni poskušal nihče resneje oživiti. Orožje je danes v vsakem četrtem ameriškem domu in je poceni. Holmes se je na primer oborožil za 3000 dolarjev.

Gallupova anketa je leta 1990 ugotovila, da se 78 odstotkov Američanov zavzema za ostrejše zakone proti orožju, leta 2004 je delež takšnih padel na 54 odstotkov, lani pa na zgolj 43 odstotkov. NRA je uspela prepričati Američane, da več orožja pomeni manj nasilnega kriminala, pri čemer postreže s statističnimi podatki, po katerih je stopnja umorov v ZDA danes najnižja v zadnjih 47 letih. Američani imajo v lasti več kot 300 milijonov kosov orožja.