Napadel sošolce

luka.medo, mislim, da otroci potrebujejo več ljubečega vodenja in manj trpanja z znanjem. Zdaj pa tudi starši pogosto, eden pod vplivom drugih, tekmujejo (mislim, da se vsaj malo lahko izvzamem), kaj vse bo otrok čim prej znal ... Znal npr. tuj jezik, geografijo sveta ..., toda tega, ali je otrok srečen ali ne, ne merimo ... Seveda pa vsi sanjamo o srečnih otrocih!

luka.medo, dobro razmišljaš ... Po eni strani je to dobro, po drugi strani pa to ni sproščeno otroštvo, temveč otroštvo, polno dolžnosti ... Zdi se mi, da je težko najti ravno pravo mero. Lp!

anakos sej se strinjam s tabo da je to preveč. ampak a ni to bolje kot pa da imajo preveč časa in se začnejo npr drogirati?

Igor! Praviloma sem optimistična, upam v prihodnost, toda včasih me je kar strah ... Ja, plastični denar. Pa še marsikaj, kar naj nam bi olajšalo življenje, prihranilo čas, pa ga pravzaprav ne ... Do kdaj je otrok otrok? Šola ima velike zahteve. Ravno so v naši šoli določali urnik podaljšanega bivanja za drugi razred. Učna ura ob 15h! Mnogi otroci so v šoli pre osmo, nekateri že pred sedmo, domov pa ob 16.30. To je cela služba. In tudi da naredijo vse naloge, pa da se učijo, pa naloge, ki jih za kazen dobi cel razred (za kazen, ker nekdo razgraja) ... Tako imajo marsikateri otroci več dela s šolo kot povprečni odrasli s službo. Zdi se mi, da res ni to TO. Lp!

Prvo Borec, ni ti treba razlagati, saj vsi vemo zakaj. Dokler bo kapitalistični sistem silil starše, da ves čas mislijo na denar in tekajo za njim, da jih vesčas glava boli, da lahko preživijo sebe in družino, da lahko nekako poravnajo dogove, doklej ne bodo imeli časa ali normalnega časa za otroke. Koliko pa otroke še dnevno danes sploh še vidiš, kaj šele da bi se o čem pogovoril z njimi. Anakos="... Svet odraslih je lahko čudovit zgled, bojim se pa, da zelo redko ..." Če sploh današnji svet. Dvomim da bi jim privoščila življenje v današnjem z manipuliranem, zelo izmaličenem svetu, ki je podoben slabi kopiji matrice. Kako blizu temu smo, mnogi ga imenujejo tudi NWO. Svetovni denarni sistem katerega sužnji smo vsi, izvor bogati na račun vseh. Ljudje se tega niti ne zavedajo. Svet drvi v propad, to je že mnogim kristalno jasno. Le manjšina, slepa za denarja, tega ne vidi. Nekateri menijo da je denar hudičeva iznajdba o kateri govori tudi Biblija. Plastični denar je njegov nasledek. Nasledek vseh vrst kartic, ki jih uporabljamo je ena univerzalna kartica. Nasledek obojega je seveda podatkovni in indentifikacijski čip, vsajen pod kožo, če boš sploh lahko vedel kdaj so ti ga vsadili. Pri tem niso izjema niti otroci. V ZDA obstaja skupina otrok, ki že od rojstva nosijo čip, ne oni ne njihovi starši ne vedo zato, naj nebi vedeli. Obstaja že kar nekaj odraslih ljudi, ki ga nosi. Celo po e-pošti so krožila opozorila pred nekaterimi čipi. Vstavljanje čipov živalim je bila le predhodna faza, sicer s svojim namenom, ampak... Takega sveta jim že ne privoščiš kajne. Se zavedaš da otroštvo uradno konča z vstopom v osnovno šolo, poslej so otroci prisiljeni živeti povsem po nazorih in pravilih odraslih. Če se pojavi upor, kar pri novodobnih otrocih zelo pogosto, ga zavrti odrasli hitro zatrejo, pri tem ne varčujejo niti s kemišnimi sredstvi - zdravili, zelo znan je problematičen ritalin. Otroci se proti nazorom, prepričanjem, predsodkom ipd. pri odraslih zelo težko borijo, če se v tem svetu sploh lahko. Lp.

Starši nimajo več časa za otroke. Zakaj ? Se mi ne ljubi razlagat

Igor! Če se samo spomnim na eno teh šol, ki je bila "obravnavana" tudi pred kratkim - v zvezi s tistimi filmčki, ko so sošolci snemali nasilje nad sošolcem! En teh profesorjem je meni rekel, kako je opozarjal vrh šole na to že dalj časa, tam pa zahtevajo tišino ... in slabo se piše tistemu, ki je stvari spravil v javnost ... Kdo tukaj lahko zaupa? Menda je res, da si na take načine "kupujejo" učence in s tem svoje plače ... Grozno, kaj? Zaupati ne morejo niti zaposleni niti otroci ... Pravice otrok? Zanimivo, pravzaprav govorimo še in še o njih, v praksi bi pa bile pravice otrok to, da bi bili sebi primerni, da bi smeli doživljati svet po otroško, po najstniško ..., ne pa z očmi odraslih ... Svet odraslih je lahko čudovit zgled, bojim se pa, da zelo redko ...

Pravica="..., je to spet nova zloraba." Pravzaprav je in spet spomni na ne tako star paradoks, odrasli (tudi s pristojnih ...), ki otrokom in najstnikom ves čas trobijo, da jim morajo zaupati, a otroci in mladi že vnaprej vedo da običajno ste moke ne bo kruha. Izkušnje jih namreč tako učijo. Ko pa težava doseže vrelišče in zavre pa se zgodi tudi kaj takega, še huje je ko se razve, da dogodek lahko preprečili. V tem primeru učitelji, a zaradi bojazni da bi izgubili službo pač niso ukrepali in bogve na kašne zakone so spet zgovarjali. Otroci odnose med ljudmi in pravila, ki te odnose urejujejo, formulirajo drugače kot odrasli, ki za vsako svoje dejanje ali nedejanje iščejo zagovore ali izgovore v zakonih, ki so jih sestavili in spisali pravzaprav sami posvoji meri. Kako naj se otroci potem izrazijo, sodelujejo in konkurirajo v svetu, ki je s človeškimi zakoni prilagojen odraslim in ne tudi njim. Pa smo spet pri popularnih pravicah otrok, kajne.

tukaj je videti vsaj neko ozadje, nek izsiljevan fant ponori ... izsiljevanje - kdaj ga bo konec? kdaj bo šlo človeštvo resnično v zrelejšo dobo - če kdaj? in kdaj bodo učitelji ukrepali in poskušali pomagati preganjanemu - zakaj visi toliko plakatov, naj ne molčimo o nasilju, da moramo povedati človeku, ki mu zaupamo - komu pa sploh lahko zaupamo? če tisti, ki mu zaupamo, ne ukrepa, žrtve ne zaščiti, je to spet nova zloraba.