'Očitno so imeli storilci seznam, kaj je treba pobrati s sten'

S policijske uprave Kranj so sporočili, da so tatovi iz prostorov muzeja na Loškem gradu ukradli dela slovenskega impresionista Ivana Groharja. Dve pogrešani sliki so muzealci že našli v prostorih muzeja, je povedala direktorica Jana Mlakar.

Eno so našli v zbirkah muzeja, eno – Kmet iz Sorice, 1894, pa v toaletnih prostorih, kar so potrdili tudi na Policijski upravi Kranj. Policisti so sliko zasegli, trenutno pa preučujejo pristnost same slike in sledove na njej.

Še vedno pa pogrešajo tri oljna platna v vrednosti dobrih 200.000 evrov, in sicer: Petermanova Francka, 1904, dimenzije 55 x 45 cm, katere vrednost ocenjujejo na 80.000 evrov; Mileva Zakrajšek, 1908, dimenzije 70 x 55 cm v vrednosti 100.000 evrov, in Deklica, 1900, dimenzije 31 x 25 cm, ki je vredna od 20.000 do 30.000 evrov. Sliko Deklica so sicer ravno letos na razstavi ob stoletnici Groharjeve smrti avtorizirali oz. pripisali temu slikarju, je pojasnila direktorica muzeja.  Dve izmed ukradenih slik si je Loški muzej le izposodil od lastnikov, ki sta potomca portretirancev. Lastnika sta sliki v muzej dala prav zaradi strahu, da bi ju doma kdo ukradel.

Po njenih besedah utegne miniti več let, lahko tudi deset, preden se bodo slike spet nekje pojavile. "To niso slike za v dnevno sobo, ampak galerijski kosi ali pa za res prave zbiratelje," je povedala. Kljub vsemu pa jih po njeni oceni tatovi ne bodo mogli kar tako prodati.

Varovanje v muzeju je sicer urejeno tako fizično kot tudi z alarmi, vendar pa se ti niso sprožili, je povedala Mlakarjeva, ki meni, da so bili na delu profesionalci. Po njenih besedah so očitno ciljali samo na Groharja. Kot je pojasnila, so tega slikarja doslej večinoma predstavljali kot "krajinarja", medtem ko gre pri portretih za novo odkrito poglavje Groharjevega umetniškega ustvarjanja. "Ta opus je bil sorazmerno manj znan in tudi neobdelan. In letos smo ga strokovno obdelali, ocenili in mu dali tudi posebno mesto," je še pojasnila Mlakarjeva.

Eden največjih poznavalcev Groharjevih slik Andrej Smrekar je za oddajo 24UR povedal, da so ''očitno imeli storilci seznam, kaj je treba pobrati s sten, kaj je bolj pogrešljivo, kaj je manj, glede na slike, ki so ostale znotraj muzeja.''

Sodni cenilec Aleksander Bassin pa je v oddaji 24UR izrazil prepričanje, da bodo dela ostala v slovenskem prostoru, saj je Grohar avtor našega etničnega prostora.

Letos mineva 100 let od Groharjeve smrti

Ivan Grohar se je rodil 15. junija 1867 v Sorici, umrl pa je 19. aprila 1911. Njegov opus šteje prek 260 del, med najbolj znana dela pa štejemo Srce Jezusovo, 1900, Pomlad, 1903, Macesen, 1904, Škofja Loka v snegu, 1905, sliki sv. Antona Puščavnika in sv. Antona Padovanskega, ki ju je naslikal leta 1899, pa krasita stranska oltarja v cerkvi na Brezjah. Največje Groharjevo delo pa je zagotovo Sejalec, 1907, ki je upodobljen tudi na slovenskem evrokovancu za 5 centov.