Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je pred pretčlanskim sodnim senatom začela glavna obravnava zoper Stephena Casiraghija zaradi ugrabitve 20-letne avtoštoparke 8. februarja letos v Ljubljani.
Predsednica senata sodnica Lea Habjanič je na predlog okrožnega državnega tožilca Rajka Novaka in oškodovankine pooblaščenke zaradi varstva zasebnosti oškodovanke javnost izključila z glavnem obravnave, zato podrobnosti s sojenja niso znane. Casiraghi, ki je od 10. februarja v priporu, in njegov zagovornik Andrej Jerkovič sta izključitvi javnosti nasprotovala.
Javnost bo lahko prisotna šele na zaključku glavne obravnave, ko bo sodni senat izrekel sodbo Casiraghiju zaradi protipravnega odvzema prostosti na grozovit način, spolnega nasilja in tatvine registrskih tablic.
Cashiragijev odvetnik je za Svet na Kanalu A po obravnavi pojasnil, da je njegov klient "na sojenju povedal ključno dejstvo - da ni želel, da se oškodovanki karkoli zgodi, da se poškoduje, ter da ni imel namena storiti karkoli takšnega, zaradi česar bi imela posledice“.
Na vprašanje, kako se razume z obtožencem – znano je, da je Casiraghi prišel v navzkriž s prejšnjim odvetnikom, ki mu je bil dodeljen, in zahteval novega zagovornika – je ogovoril, da se s klientom za zdaj „razumeta, tako kot se morata razumeti zagovornik in klient“.
Javnost bo lahko prisotna šele na zaključku glavne obravnave, ko bo sodni senat izrekel sodbo Casiraghiju zaradi protipravnega odvzema prostosti na grozovit način, spolnega nasilja in tatvine registrskih tablic.
Ugrabljena pri Dolgem mostu
Po ugotovitvah ljubljanske policije naj bi bil Casiraghi tisti, ki je 8. februarja na uvozu na avtocesto pri Dolgem mostu v Ljubljani ustavil štoparki, ki je štopala proti Primorski. Med vožnjo proti Ajdovščini naj bi zapeljal s ceste na osamljeno pot, kjer naj bi ugrabljeno zvezal z verigami, jo položil na zadnji sedež avtomobila, jo pokril z odejami in jo odpeljal nazaj proti Ljubljani.
Dekletu je v trenutku ugrabiteljeve nepazljivosti uspelo prek mobilnega telefona fantu poslati SMS sporočilo z napisom "pomagaj". To je bil prvi znak za domače in policiste, da se je nekaj zgodilo. Casiraghi naj bi štoparko odpeljal na samoten kraj na obrežju reke Save v bližini Brnčičeve ceste, kjer naj bi se nad ugrabljeno vse do naslednjega popoldneva izživljal. Dekletu je še isti dan uspelo pobegniti, policisti in kriminalisti pa so Casiraghija prijeli dan za tem.
Predčasno izpuščen iz zapora
Casiraghi je bil 19. januarja predčasno izpuščen iz zapora zaradi vzornega vedenja. Moral bi odslužiti še leto in tri mesece zaporne kazni zaradi napada na paznika zapora na Dobu, vendar mu novomeško sodišče ni uspelo vročiti sodbe, ker ni vedelo, da je obsojeni v zaporu. Sodbo so mu zato večkrat neuspešno pošiljali na ljubljanski naslov.
Če bi mu nalog vročili, obsojenec ne bi odkorakal na prostost in ne bi ugrabil mlade študentke. Tako pa je s svojim zadnjim nasilnim dejanjem sprožil tudi val očitkov med različnimi službami o tem, kdo je odgovoren za to, da mu sodba ni bila vročena, in zamajal stolček novomeškega okrožnega sodnika Borisa Kodriča, ki je razsojal v tej zadevi.
Ministrstvo za pravosodje je na podlagi analize spisa novomeškega okrožnega sodišča v kazenski zadevi zoper Casiraghija ugotovilo utemeljene razloge za domnevo, da je sodnik opustil dolžnost skrbnosti nad reševanjem zadeve. Zato je pravosodni minister Lovro Šturm predsedniku višjega sodišča Jerneju Potočarju podal predlog za opravo službenega nadzora nad delom novomeškega sodnika.
Službeni nadzor je kasneje pokazal, da domneve o nepravilnem postopanju sodnika Borisa Kodriča niso dokazane. Okrožno sodišče v Novem mestu ima namreč postopek vročanja pravnomočnih sodb urejen tako, da sodnik izda le odredbo za vročitev, sam postopek vročanja in ponovnega vročanja - če prvo ni uspešno - pa samostojno opravlja vpisničarka. Sodnik tako ni bil seznanjen s tem, da večkratno vročanje ni bilo uspešno in zato tudi ni mogel izdajati navodil o drugačnih načinih vročanja oz. o ukrepih iskanja obsojenca, je pokazal službeni nadzor.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.