Črna kronika

Nihče ni varen, niti otroci ne

Bruselj, 03. 06. 2016 10.40 2 min branja 37

Avtor:

D.L.

Deli zgodbo:

Prostitucija in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, prisilne poroke, kraje organov ... to je realnost za žrtve trgovine z ljudmi. Tudi med nami so. V EU so v letih 2013 in 2014 registrirali 15.846 žrtev, a to je le vrh ledene gore. Velika večina trpi neopaženo.

Avtor:

D.L.

Deli zgodbo:

Trgovanje z ljudmi je najhitreje rastoča kriminalna dejavnost 21. stoletja, dobički kriminalnih združb, ki se s tem ukvarjajo, pa po ocenah dosegajo do 30 milijard evrov letno.

Po obsegu in dohodkih je od organiziranega kriminala na prvem mestu preprodaja drog, na drugem preprodaja orožja, na tretjem pa trgovina z belim blagom, vendar slednja najhitreje raste.

Dogaja se tudi v naši bližini. V Evropski uniji so v letih 2013 in 2014 registrirali 15.846 žrtev, med njimi kar 2500 otrok. Žal je to najverjetneje le vrh ledene gore, medtem ko številni trpijo pred našimi očmi, ne da bi pomislili, da so se mogoče ujeli v mreže kriminalcev. "Z gotovostjo lahko trdimo, da je število žrtev trgovine z ljudmi v EU bistveno višje," piše v nedavno objavljenem poročilu Evropske komisije.

Največ žrtev trgovine z ljudmi v EU so zabeležili na Nizozemskem, sledita Velika Britanija in Romunija. Največ žrtev je iz Romunije, Bolgarije, Nizozemske, Madžarske in Poljske, če upoštevaš zgolj države EU, med drugimi državami pa prednjačijo Nigerija, Kitajska, Albanija, Vietnam in Maroko.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Še vedno je največ – 67 odstotkov – žrtev spolnega izkoriščanja, 21 odstotkov jih konča v prisilnem delu, 12 odstotkov pa je žrtev drugih načinov izkoriščanja. Ti vključujejo prisilno beračenje, siljenje v kriminal, prisilne poroke, kraje organov, ugrabitve nosečnic za prodajo novorojenčkov ter ugrabitev otrok za posvojitve. V poročilu je omenjen tudi zaskrbljujoč trend, da je med žrtvami trgovine z ljudmi vse več Romov in invalidov. Ste morda pomislili, da so med njimi tudi berači z naših ulic?

Povprečna cena sužnja je 80 evrov.

Ženske so precej bolj ogrožene kot moški, tri od štirih žrtev so bile ženskega spola. Kriminalci prežijo na najbolj ranljive skupine ljudi in izkoriščajo revščino, pomanjkanje izobrazbe, vojne in naravne katastrofe. Številni nasedejo obljubam o boljšem življenju in so zato lahka tarča, kar pa ne pomeni, da se ljudje iz varnejših okolij ne morejo znajti v krempljih organiziranega kriminala.

Človekoljubne organizacije opozarjajo, da je zaradi krepitve migrantskih tokov v Evropi nenadoma veliko potencialnih žrtev, kar kriminalne organizacije s pridom izkoriščajo. Delo pa jim je olajšal tudi internet, saj prek spleta številne žrtev zvabijo k sebi, ne da bi jim bilo treba kamor koli odpotovati. "Internet in nove tehnologije organiziranim kriminalnim skupinam omogočajo dostop do množice potencialnih žrtev, skrivanje svojih aktivnosti in izvajanje širokega spektra kriminalnih dejanj v krajšem času in v veliko večjem obsegu kot kadar koli prej," piše v poročilu.